Prireditev se je zaradi časovne razlike pričela že ob 11. uri dopoldan, pod pokroviteljstvom društva Izolani, vodila pa ga je profesorica Barbara Dobrila.

Kot je dejal Drago Mislej − Mef, so pripravili naslovnice raznih strokovnih člankov, da bi lažje predstavili življensko delo dr. Timija Ečimovića. "Je zelo preprost človek, hkrati ni človek, ki bi lovil nagrade. Res je pa, da se malo pojavlja v masovnih medijih, ki so ponavadi rezervirani za druge strokovnjake, tako za ekološke spremembe kot druge zadeve. Njegove študije so po eni strani kar precej radikalne, po drugi strani pa dokaj ljudske. Timi že nekaj let razlaga, da prihaja ledena doba, kar se sicer vse bolj potrjuje, čeprav imamo občasno zelo visoke temperature. Prav je, da opozorimo, da imamo tudi v Izoli, v Sloveniji, ljudi svetovnega formata. Veliko izobraženih ljudi, s katerimi se srečuje, sploh ne ve, kje Slovenija leži," je uvodoma povedal izolski glasbenik in novinar.

Je mislec, filozof, znanstvenik, poznamo ga pa tudi kot okoljevarstvenika. Barbara Dobrila iz Društva Izolani je predstavila življenjsko pot dr. Ećimovića, ki je profesor in predstojnik katedre za okoljske vede na Ansted Univerzi (Britanski Deviški otoki). Od upokojitve leta 2004 je častni doživljenjski predsednik SEG Inštituta za klimatske spremembe. Že dvanajst let živi v zaselku Medoši v Kortah, kot pravi, v sožitju z naravo, saj večino hrane pridela kar na domačem vrtu. Pokazali so tudi njegovo hišo v Medoših, ki je ekološka in energetsko varčna.

"Če želimo, da človeštvo preživi, moramo bolj paziti na naše okolje in se več ukvarjati s trajnostnim razvojem," pravi Ečimović. Nagrado podelujejo v Manili, na Filipinih, je bolj prestižnega in humanitarnega značaja, z njo ni povezana denarna nagrada. Njihova vizija je zavzemanje za človekove pravice, demokracijo, enakopravnost in ranljive družbene skupine. Za znanstveno raziskovalno delo je bil štirikrat nominiran za Nobelovo nagrado: prvič leta 2003 za raziskave na področju sistema klimatskih sprememb, drugič leta 2007 za raziskave na področju informacijske teorije narave, tretjič leta 2010 za raziskave na področju okoljske teorije narave in leta 2012 za raziskave na področju izhodišč narave. 25. septembra 2011 je na svečani konferenci v Xiamenu na Kitajskem predstavil deklaracijo »Platforma svetovnih mislecev o trajnostni sonaravni prihodnosti človeštva«, ki je osnova za uresničevanje družbene metodologije in tehnologije trajnostne sonaravne prihodnosti človeštva. Deklaracija je bila v treh mesecih prostovoljno prevedena v 25. jezikov in januarja letos objavljena kot elektronska knjiga v angleščini. "Zanimivo je, da je veliko knjig v angleščini, manj v slovenščini, to pa zato, ker če želiš imeti vpliv, moraš biti bran po vsem svetu," je še razložil Mef. Preko spleta so lahko prisotni v izolski knjižnici spremljali prenos podelitve nagrade v Manili. Poleg dviga gladine morja bo padavin na tem našem območju vedno manj, kar pomeni težave z oskrbo z vodo, prav tako bo vodostaj Rižane vedno nižji.

Rešitev za naše območje vidi Ečimovič v zajezitvi Zgornje Idrijce, kjer bi ustvarili umetno jezero, s katerim bi napajali istrsko območje. Zadnji izvir čiste vode je bil pred leti v Brežicah, a ga je država lansko leto prodala Coca-Coli, kjer sedaj služi za polnjenje. Rešitev za prihodnje generacije vidi v selitvi pod zemljo. Tako podzemno mesto bi lahko stalo nekje med Novigradom in Oglejem. Pravzaprav se sedaj gradnja hiš iz energetskih, varčnih razlogov že sedaj počasi seli pod zemljo. Že pred desetimi leti je napovedal tudi ekstremne vremenske ujme, orkane, ki bodo odnašali tovornjake in hiše. Zase pravi, da ni pesimist in katastrofik, narava bo zase poskrbela, vprašljivo pa je, če bo skupaj z njo preživelo tudi človeštvo. Kisika zmanjkuje, odstotek v našem ozračju drastično pada, tako so nad Manhattnom že zaznali stopnjo pod 12 odstotkov, če se raven spusti pod 8 odstotkov, pa so že ogrožena življenja.

Sorodne novice:

Jagodje je včeraj dobilo krožišče!

Anketa o izolskih plinskih pretočnih grelnikih: varni so!

Slovenija z nagrado vstopa na zemljevid sveta