V družbi ABF, ki je pooblaščeni predstavnik za slovaško družbo Job Service, so sicer v četrtek pojasnili, da so plače delavcev, ki delo v Žitu opravljajo preko Job Service, izenačene s plačami delavcev v Žitu. Enako velja za delovne ure, delavci pa so praviloma zaposleni za polni delovni čas, in sicer 40 ur na teden in poleg polnega delovnega časa lahko opravljajo nadure, vendar po zakonodaji do največ 250 ur na mesec.

Ana Benčič iz izolskega podjetja ABF d.o.o. nam je povedala, da je Job Service moral pripraviti pogodbe v slovenskem jeziku, za kar so tudi dlje časa iskali prevajalca. Prošnjo za zaposlitev preko agencije so zahtevali v Žitu, saj so želeli preko te oblike nadaljevati sodelovanje z določenimi delavci. Tako naj bi dotični delavci predhodno delali preko neke druge agencije, podjetje ABF je bil le posrednik in pravno gledano nima nikakršne odgovornosti.

Slovaško podjetje po besedah Benčičeve redno izplačuje plače na transakcijske račune, niti slučajno "na roko". Leta 2011 so imeli v slovaškem podjetju tudi inšpekcijski nadzor in ni bilo ugotovljenih kršitev. Do pisanja medijev in odziva na afero je Benčičeva zelo ostra: "Če oni kršijo delovnopravno zakonodajo, potem jo kršimo tudi mi, ko pošiljamo slovenske delavce delati v Italijo!"

"Slovencem ponujamo delo negovalca v Trstu in še druga dela. Trenutno se dogovarjamo za okoli 45 delovnih mest za Slovence v italijanski Fincantieri. Še posebno v Izoli je gospodarsko stanje katastrofalno in brezposelnost visoka, mi pa ponujamo delovna mesta. Slovenija je zame dežela brez bodočnosti, delovnopravna zakonodaja ni urejena, trg dela ni urejen. Kršitve se tičejo predvsem Žita in sprašujem se, zakaj niso imeli plačanih prispevkov pri prejšnji agenciji za posredovanje dela. Predlog pogodbe namreč ni podpisana pogodba," nam je še razložila.

Kriva je tudi država!

Agencijski delavci so podvrženi vrsti dejavnikov. Opravljajo delo, za katerega niso plačani enako kot tisti delavci, ki so v rednem delovnem razmerju. Tu je v prvem planu poslušnost do delodajalca, ne pa pridnost, marljivost, nam je razložil Damjan Volf, izvršni sekretar KS 90.

"Ko govorimo o fleksibilnosti, bi nekateri delodajalci najrajši videli, da pride, opravi delo za dva bela in dva črna in ko ga ne potrebujejo več, da odide, tako da nimajo več stroškov. Pri čistilnih servisih so normativi poskočili v nebo, tako smo prišli na posameznika, da čisti ne več 500−600 kvadratnih metrov, ampak 1200! Tudi v tujini obstajajo agencije, vendar so pod strogim nadzorom države, medtem ko je pri nas divji Teksas. Zatajil je nadzor države, ki je tudi ena izmed krivcev v tej zgodbi, namesto da bi okrepili nadzorne organe pa, ko gre inšpektor v pokoj, ne zaposlijo drugih," je pojasnil Volf.

V Luki Koper se tudi poslužujejo "outsourcinga"

Luka Koper, ki je podjetje v večinski državni lasti, ne najema delavcev preko agencij, ampak ima z izbranimi podjetji pogodbo o zagotavljanju pristaniških storitev. Pogodbe so enake za vsa podjetja, prav tako tarifni del, ki pa se razlikuje glede na specifike posameznih terminalov.

Sebastjan Šik, vodja službe za odnose z javnostmi, nam je povedal: "Luka Koper ne pozna vrednosti urnih postavk, ki jih ta podjetja plačujejo svojim zaposlenim in tudi zakonodaja nam tega ne omogoča. Naša primarna skrb je, da ta podjetja izpolnjujejo svoje obveznosti do zaposlenih (izplačilo plač in drugih prispevkov), kar nam dokazujejo s potrdili DURS vsakokrat, ko to zahtevamo. Poleg tega smo zelo zaostrili pogoje vstopa in izstopa z območja pristanišča in preko računalniškega sistema imamo nadzor nad dejanskimi urami, ki jih je posameznik preživel znotraj pristanišča. Te podatke po potrebi dostavljamo tudi državnim organom, ki so z zakonom pooblaščeni za nadzor, v primeru njihove prošnje za sodelovanje."

Sorodne vsebine:

Dvorana Bonifika bo po prenovi imela prek 4.000 sedežev!

V Žitu prekinili sodelovanje s slovaško agencijo

Hotel Delfin z novo direktorico, Simonovič se po 20 letih poslavlja