Levosredinska koalicija je svojo kandidatko ponudila šele danes, medtem ko so v petek, prvi dan ustanovne seje parlamenta trikrat oddali prazne glasovnice. Podobno je ravnala tudi desnosredinska koalicija. Potrebne večine v prvih treh glasovanjih namreč ni uspelo zagotoviti nikomur.

Rezultat je bil pričakovan, saj je v četrtem glasovanju za izvolitev predsednika potrebna absolutna in ne več dvotretjinska večina. Levosredinska koalicija pa si je že z zmago na volitvah zagotovila absolutno večino.

V senatu glasovanje še poteka, kandidat Demokratske stranke za predsednika senata pa je nekdanji protimafijski tožilec Pietro Grasso. V Ljudstvu svobode so kot svojega kandidata predlagali sedanjega predsednika senata Renata Schifanija, v gibanju Pet zvezd pa vztrajajo pri svojem kandidatu, Luisu Albertu Orellanu.

Pričakovati je, da bo predsednik senata izvoljen šele v četrtem poskusu, ko se bosta pomerila dva kandidata z največ dobljenimi glasovi v tretjem krogu.

To bosta najverjetneje Grasso in Schifani, saj imata koaliciji, ki ju predlagata, največ mandatov v senatu. Je pa po poročanju italijanskih medijev mogoče še kakšno presenečenje, saj so pred odločilnim glasovanjem predvidena številna srečanja. Ugiba se, da bi utegnili za Grassa glasovati tudi nekateri senatorji gibanja Pet zvezd. Na drugi strani pa se ugiba o morebitnem dogovoru med Ljudstvom svobode in listo Maria Montija v podporo Schifaniju.

Posvetovanja za sestavo vlade pri predsedniku republike Giorgiu Napolitanu se bodo, kot so sporočili iz njegovega kabineta, začela prihodnjo sredo.

Več novic iz rubrike Politika:

Dvojen črni dim v italijanskem parlamentu

Pahor bo predlagal Jazbeca

Janša upa, da se bo vladalo bolje, kot se je sestavljalo