Stari Egipčani so verjeli, da so gobe "rastline nesmrtnosti", kar dokazujejo najdeni hieroglifi izpred 4600 let. Okusna "rastlina" goba je bila zanje tako dragocena, da so izdali ukaz, po katerem smejo gobe uživati le faraoni, navadni ljudje se jih niso smeli niti dotakniti.

Tudi starim Rimljanom so bile poznane razne jedi iz gob, še posebej karžlji in gomoljike so se smatrale za posebno poslastico, smeli pa so jih uživati le bogati patriciji. Imenovali so jih "hrana bogov". Vendar so povezane tudi s smrtjo. Umori s pomočjo strupenih gob v zgodovini niso bili redkost. Tako je leta 54 pr. n. št. po gobji malici, ki mu jo je pripravila žena Agripina, umrl rimski cesar Klavdij. Enaka usoda je leta 1534 doletela papeža Klementa VII. in leta 1740 Karla VI.

Koprsko zaledje raj za gobarjenje

Do prvih organiziranih pobud za ustanovitev gobarskega društva v Kopru je prišlo leta 1973. Minilo pa je kar 15 let, da je bila v Kopru ustanovljena gobarska družina, 7. oktobra 1988. Ker so se v Gobarsko družino Koper vključevale tudi gobarke in gobarji iz občin Izola in Piran, kjer ni bilo gobarskega društva, se je v letu 1997 preimenovalo v Gobarsko društvo slovenske Istre. Sedaj štejejo 130 članov, ki v glavnem pripadajo starejši generaciji.

Med glavne vsakoletne aktivnosti društva spadajo: ozaveščanje otrok, mladine, članic in članov ter širše javnosti o zaščiti narave in mikroflore, strokovne eksurzije, udeležba na čistilnih akcijah in udeležba na raznih družbenih dogodkih. Tako so se letos predstavili na Dnevu zdravja v Kopru, Tednu mobilnosti, Svetovnem dnevu voda, Pustni povorki, šagri Pobegi−Čežarji in drugih praznikih.

Največ gob v Istri najdemo v zaledju Kopra, v gozdovih ob Brezovici pri Gradinu, pri Borštu, Loparju in Truškah. V Istri je idealen čas za nabiranje gob spomladi in jeseni, poleti pa to ni možno predvsem zaradi suše. Gobe so namreč precej odvisne od vlažnosti.

V gozd z ustreznim znanjem in opremo!

"Če se odpravljamo v gozd nabirati gobe, moramo imeti s seboj primerno obutev, košaro, razne spreje proti klopom, dobro je tudi preveriti, če ni kakšnih kač v bližini. V gozdu se moramo tudi primerno obnašati in ne motiti živali, ki v njem prebivajo. Nekateri med gobarjenjem sproti celo pobirajo pridelke kmetom, kar seveda ni prav," nam je povedal Sirotič.

V prejšnjem stoletju si je gobarsko društvo prizadevalo za ureditev zakonodaje na področju nabiranja gob, vendar ni doseglo želenih rezultatov. Tako lahko še dandanes vsakdo tudi brez predhodnega znanja nabira gobe, omejitev je le pri količini, ki ne sem preseči dveh kilogramov. Italijani imajo nasprotno to področje urejeno, nabirajo lahko le tisti, ki imajo dovolilnico, stanje pa nadzoruje celo gozdna policija. Kaj takega je seveda pri nas nepredstavljivo, saj imamo v Sloveniji zgolj šest inšpektorjev na terenu.

Sorodne vsebine:

Pangea za nova znanja in boljše zdravje

Postojnsko jamo letos obiskalo že pol milijona turistov

Babice povedale zgodbo o koprski rojstni hiši