Predvolilna bitka v Kopru se je skoraj že iztekla, ne da bi se sploh zares vnela. Le nekaj iskric med vami in predvsem bivšim županom je preskočilo v tem mesecu, a je bilo vse veliko bom mirno, kot smo bili v Kopru vajeni. Menite, da je to predvsem posledica vašega umirjenega značaja ali vodenja občine brez velikih konfliktov v zadnjih štirih letih?

Veliko stvari je danes drugačnih, kot smo bili v Kopru vajeni. Predvsem mislim, da je velika večina občank in občanov razumela, da se nam ni treba vedno na smrt skregati, kadar se ne strinjamo. Da imamo lahko različna stališča do različnih problemov, da lahko razmišljamo povsem drugače kot naš sogovornik in se še vedno normalno pogovarjamo. To se sedaj vidi tudi v kampanji. Veliko več nasmejanih obrazov vidim tudi med srečanji s političnimi tekmeci.

Kandidirate s svojo Listo Aleša Bržana in kot kandidat Gibanja Svoboda. Zakaj?

Lista Aleša Bržana je lokalna stranka, največji problemi Kopra pa so državni. Gibanje Svoboda je že pred parlamentarnimi volitvami napovedalo prednostno reševanje vprašanja vodooskrbe, dvotirne železnice, mestnih vpadnic in hitre ceste ter tudi kot največja vladna stranka so te prioritete ohranili. Bil sem zelo vesel, ker so v meni prepoznali človeka, ki uspešno vodi Mestno občino Koper in bo z vlado dobro sodeloval.

Kako si to sodelovanje predstavljate?

Poglejte, ko je letos začelo primanjkovati pitne vode, so se ljudje upravičeno razjezili. Njih ne zanima, kaj vse je občina naredila, da bi država izpolnila svojo dolžnost in pripeljala dovolj vode v slovensko Istro. V tistem trenutku sploh ni bilo več pomembno, da sem osebno prepričeval tri različne ministre za okolje in prostor v Ljubljani in Kopru, da se čas za ureditev novega vodnega vira izteka, da sem leta 2019 prek naših poslancev izposloval celo parlamentarno razpravo o našem vodnem viru, da sem še pred predlanskim poletjem, torej dobro leto pred letošnjo sušo, sam govoril v državnem zboru in svojo razpravo začel z besedami: čas se je iztekel, vode v pipah bo zmanjkalo in to kmalu … imate posnetke moje razprave na internetu.

Ljudi upravičeno ni zanimalo, da sem se res skoraj cel mandat ostro boril z državo, da bi naredila tisto, kar mora … Za kandidaturo na listi Gibanja Svoboda sem se odločil, da bo država v naslednjem mandatu naredila tisto, kar mora. Tudi v tej naši koprski predvolilni razpravi se s tekmeci največ pogovarjamo o problemih, ki jih imamo zaradi pasivnosti države, in zelo malo o nalogah, ki so v pristojnosti občine. Ker preprosto ni veliko, nad čimer bi se lahko jezili. Svoje naloge Mestna občina Koper opravlja dobro. Izvor naših največjih težav je vzhodno od nas in sedaj ima Koper tam tudi dve zelo aktivni in učinkoviti poslanki iz Gibanja Svoboda. Trdno sem prepričan, da bo naše sodelovanje zelo plodno.

Da po vašem mnenju občina dobro deluje, večkrat poudarjate in se tudi pohvalili s številkami, ki naj bi dokazovale vašo uspešnost. Ste lahko bolj konkretni?

Seveda. V tem mandatu smo na primer za naložbe vsako leto v povprečju namenili 10 milijonov evrov več kot v preteklem mandatu. V zadnjih štiri letih je šlo za investicije kar 119,5 milijona evrov. V mandatu pred tem je Koper za naložbe namenil 77,5 milijona evrov. Letos smo zabeležili tudi rekordne prihodke, skupaj kar 88,5 milijona evrov, rekorden pa je bil zadnji mandat tudi pri pridobivanju nepovratnih sredstev. Kar 28,6 milijona nepovratnih evrov smo prejeli, medtem ko je med leti 2014 in 2018 ta znesek znašal le 11,5 milijona evrov. Občutno smo zmanjšali zadolženost občine. Leta 2019 je bil Koper daleč najbolj zadolžena mestna občina s kar 831 evrov dolga na občana. Do oktobra letos smo ta znesek oklestili na 580 evrov. Rekorden je bil tudi turistični obisk, kljub epidemiji. Leta 2018 je občina zabeležila 262.002 nočitvi, lani kljub zaprtim novoletnim stojnicam že 326.897, letos pa smo to številko presegli že v novembru.

Občina torej ne nazaduje, kot vam očitajo nekateri nasprotniki?

Zelo je padlo število novih županovih službenih limuzin. Niti ene nove nismo kupili in se še vedno vozim v Passatu, ki sem ga podedoval od prejšnje občinske oblasti. Zmanjšali smo tudi število delovnih dni, ki jih koprski župan preživlja v sodnih dvoranah. Niti enkrat mi ni bilo treba na sodišče v celem mandatu … takšne številke smo res oklestili, na večini ostalih področij pa napredujemo in ta naš razvojni preboj nameravam v prihodnjem mandatu še pospešiti.

Na kakšen način?

Zgradili bomo nov, sodoben zdravstveni center v urbanem središču Barka, ki bo končno na enem mestu združil sedaj razdrobljeno zdravstveno dejavnost v občini. Veselim se prenove kopališča Žusterna in podaljšanja obmorskega parka vse do meje z Izolo. Zgradili bomo dvigalo na Markovec, prenovili skladišče soli Libertas in v njem vzpostavili mestno kulturno središče, obnovili bomo Bastion in ga namenili novim turističnim produktom, zgradili pumptrack in ostale predvidene dejavnosti v Parku urbanih športov, zagotovili bomo poplavno varnost Šalare in izvedli renaturacijo Badaševice, gradili sončne elektrarne na javnih objektih, aktivirali bomo Vanganelsko jezero za namakanje kmetijskih površin. Veselim se tudi začetka javne razprave o tem, kako preurediti Ukmarjev trg. Verjamem, da bomo do konca prihodnjega mandata uspeli izpeljati tudi ta projekt. Stopnjevali bomo tudi naša prizadevanja za ozelenitev urbanih središč. V tem mandatu smo zasadili več kot 500 novih dreves.

Zanimivo, da med vsemi investicijami iztekajočega mandata večkrat omenjate drevesa kot opeke …

Drevesa so zelo pomemben dejavnik kakovosti življenja v urbanih središčih. Ne le za to, ker so lepa, drevesa mesta ohlajajo, ga vlažijo in prezračujejo. Njihovi koreninski sistemi zadržujejo v mestu veliko padavinskih voda, ki sicer takoj po betonskih jaških odteče v morje. To je kar velik problem pri nas. Ker se je Mestna občina Koper v preteklosti razvijala preveč neenakomerno, imamo sedaj situacijo, ko je v mestu preveč betona, opek in asfalta, na podeželju pa premalo. Zato življenje nikjer ni tako kakovostno, kot bi bilo lahko. Rešitev je sicer enostavna, ni pa poceni. Iz mesta bomo morali začeti odstranjevati sivo infrastrukturo in jo nadomeščati z zeleno, na podeželju pa bomo morali manjkajočo infrastrukturo še zgraditi.

Naložbe v infrastrukturo podeželja so bile pomemben del vašega programa izpred štirih let. Ste to obljubi izpolnili?

Izpolnil in celo presegli smo obljubo, da bomo za naložbe v podeželje letno namenjali 10 milijonov evrov, in jih bomo še naprej. Veliko cest smo uredili in preplastili. Recimo ceste Sirči–Hrvoji, Šmarje-Puče, Kastelec-Socerb, v celoti smo rekonstruirali Slemensko cesto, pa most za Truške in še bi lahko našteval. Med drugim smo pripeljali tudi vodo v Abitante. Verjetno pa je pri naložbah v podeželje najbolj pomembno, da smo zagnali celovito ureditev kanalizacijskega sistema. Tako pravkar poteka gradnja kanalizacije na Škofijah, v Hrvatinih, Bertokih in na Moletu. Več kot šest kilometrov smo jo tam že zgradili, na koncu pa jo bo samo na teh območjih za več kot 25 kilometrov in nanjo priključenih 99 odstotkov prebivalcev. Izdelali smo tudi načrt za izgradnjo vse preostale manjkajoče kanalizacije v občini, ga uskladili s krajevnimi skupnostmi in bomo gradnjo nadaljevali, dokler ne bo končana. To se ne bo zgodilo čez noč, se pa bo zgodilo, ker smo za ta namen zagotovili denar tudi v prihodnjih proračunih.

Kaj pa se je zgodilo z denarjem iz preteklih proračunov? Sploh znate našteti vse naložbe preteklega mandata?

Verjetno mi je kakšna že ušla iz spomina. (smeh) Res jih je bilo veliko. Zgradili smo dve parkirni hiši in dva večja parka, obmorskega in Muzejskega, dozidali smo tri šole, v Marezigah, Dekanih in Semedeli, zaključuje pa se tudi gradnja povsem nove šole na Škofijah. Nove učilnice smo uredili tudi v OŠ Koper, kjer bo potekal pouk v italijanskem jeziku v času prenove objekta Collegio dei Nobili. Tudi ta prenova se bo začela kmalu. Prenovili smo vrtec Slavnik, zgradili novo avtobusno postajo in nadkrili tržnico. Zgradili smo skate park in plezalno steno, uredili četrtni mladinski center Markovec in prenovili Loggio ter aktivirali Malo Loggio. Zgradili smo gasilski dom v Babičih. Izpeljali smo več kot 100 projektov participativnega proračuna in hkrati še odpravljali posledice izrednih razmer, kot so sanacije zemeljskih plazov. V gradnji je 166 novih javnih najemnih stanovanj, v katera se bodo naše občanke in občani vselili že prihodnje leto …

… cenovno dostopna stanovanja pa bodo vseeno še naprej ostala velik problem Kopra, kajne?

Upam, da ne in da bo država sprejela ustrezne ukrepe in morda tudi spremenila zakonodajo tako, da bo končno ločila med nepremičnino kot tržno dobrino in domom, ki bi moral biti človekova pravica. Razmere na trgu nepremičnin v Kopru so namreč sedaj izrazito nepoštene do mladih občank in občanov, ki morajo za svoj prvi dom tekmovati z vikendaši, špekulanti, turisti in študenti. Ta konkurenca je ceno kvadratnega metra zvišala do točke, ko je mladim družinam praktično nedostopna. Občina lahko ta problem le omili z gradnjo javnih najemnih stanovanj, jih pa bomo prek svojega javnega stanovanjskega sklada zgradili, kolikor jih le lahko. Ko bomo drugo leto zaključili gradnjo Nove Dolinske, bomo v to sosesko nato umestili še en stolpič s 30 stanovanji, za katerega smo letos od države na razpisu iztržili dodatnih pet milijonov evrov nepovratnih sredstev.

Hkrati pripravljamo projekt za še eno večjo stanovanjsko sosesko z javnimi najemnimi stanovanji v Olmu. Načrtujemo sedem petnadstropnih stolpičev s skupaj 170 stanovanji za mlade družine in še en stolpič z oskrbovanimi stanovanji. Stanovanja za mlade družine namreč lahko pridobimo tudi tako, da zagotovimo ustrezna stanovanja za starejše, ki s selitvijo sprostijo svoja pogosto prevelika in zanje manj primerna domovanja. Spodbudili bomo državo, da kot ustanoviteljica Univerze na Primorskem takoj pristopi k projektu gradnje študentskega doma, ki bo sprostil sedaj zasedena tržna stanovanja, zmanjšal povpraševanje po tržnem najemu in s tem tudi znižal ceno najema.

Kako ste in kako boste reševali parkirni problem v Kopru?

V tem mandatu smo v in ob samem mestnem jedru Kopra zgradili dve parkirni hiši in več kot tisoč novih parkirnih mest, mobilnost v mestu pa smo olajšali tudi z uvedbo priljubljenih brezplačnih električnih Kurjerc na klic. Z odprtjem Parkirne hiše Sonce ta teden bodo končni vzpostavljeni pogoji, da začnemo v dogovoru in skupaj s Koprčankami in Koprčani ustvarjati takšen parkirni režim, ki bo zanje najbolj ustrezen in prijazen. Infrastrukturni projekti pa se selijo v večje strnjene stanovanjske soseske, ki niso bile zasnovane za tolikšno število vozil, kot jih imajo občanke in občani danes. Najprej bomo šli v prenovo garažne hiše Markovec, za katero že pridobivamo gradbeno dovoljenje, in na tisti lokaciji zagotovili več parkirnih mest, uredili bomo parkirišče nad Kvedrovo in razširili parkirišče na Benčičevi. Izvedli bomo nadgradnjo garažne hiše Prisoje z dodatno etažo in še eno parkirišče uredili na Ulici Istrskega odreda. Parkirišč pa primanjkuje tudi na podeželju. Nekaj novih smo v tem mandatu že uredili, na primer v Gračišču, Dekanih, Pradah, na Škofijah … in jih bomo urejali še naprej, pri čemer pa je zelo pomembno sodelovanje krajevnih skupnosti, od katerih pričakujemo predloge naložb.

Kar nekaj pritožb ste morali v tej kampanji požreti na račun urejenosti in čistoče mesta, nato pa je Koper ta teden prejeli že drugo zaporedno priznanje za najbolj urejeno veliko mesto v Sloveniji. Kako si to razlagate?

Koper je najbolj urejeno slovensko veliko mesto tudi zato, ker smo občanke in občani zelo kritični. S tem vsako oblast prisilijo, da dela še boljše. Priznanje za zmago na tekmovanju Moje dežela – lepa in gostoljubna jemljem kot potrdilo, da smo na pravi poti, in nikakor ne kot potrdilo, da je stanje sedaj odlično. Veliko stvari lahko in moramo narediti še boljše. In bomo še boljši. O tem sploh ne dvomim.

Imate še kakšno sporočilo volivkam in volivcem pred nedeljskim glasovanjem?

Spoštovane občanke in občani, zahvaljujem se vam za izkazano zaupanje in ponosen bom, če mi boste v nedeljo to zaupanje znova potrdili. Jaz zaupam v vas.