Dobavitelj vode, podjetje Hagihon, od bazilike zahteva plačilo računa, ki so ga izdali že pred osmimi leti, ko so jeruzalemske mestne oblasti privatizirale vodooskrbo. Baziliki do tedaj vode nikdar niso zaračunavali.

Račun je v minulih osmih letih narasel na okoli devet milijonov šeklov, kar znaša približno 1,8 milijona evrov. Na zahtevo Hagihona so zaradi neplačila pred dvema tednoma patriarhatu Grške pravoslavne cerkve, ki baziliko upravlja skupaj s patriarhatom Armenske cerkve in frančiškanskim kustosom, blokirali račun.

Patriarhat vztraja, da je bazilika že desetletja oproščena plačila vode, z blokado računa pa je zdaj povsem ohromljena. "Niti toaletnega papirja ne moremo plačati. Hagihon nam je napovedal vojno," je za izraelski časnik Maariv izjavil predstavnik patriarhata grške cerkve. Kot je dodal, ne morejo plačati niti svojih duhovnikov niti tekočih stroškov za šole, ki jih upravljajo.

Vprašanje skušajo sedaj razrešiti predstavniki jeruzalemskih mestnih oblasti in izraelskih ministrstev, a jim doslej to še ni uspelo. Cerkveni voditelji pa so v zvezi s tem pisali patriarhatom Grške pravoslavne cerkve po vsem svetu, Vatikanu ter izraelskemu predsedniku in premieru Šimonu Peresu in Benjaminu Netanjahuju.

V Krščanski nacionalni koaliciji v Sveti deželi pa poudarjajo, da pri vsem skupaj pravzaprav ne gre za račun za vodo, temveč za spodkopavanje statusa quo, ki ureja odnose med baziliko Božjega groba in oblastmi že vse od časov Otomanskega imperija.

Poskus spreminjanja tega statusa bi lahko sprožil "zelo nevarno situacijo", so dodali. Kot menijo, skuša Izrael pridobiti večji nadzor nad baziliko zaradi njenega gospodarskega in zgodovinskega pomena. V izraelski vladi medtem vztrajajo, da gre le za račun za vodo.