Na Hrvaškem bo odslej za kruh, mleko, knjige, zdravila, ortopedske pripomočke in vstopnice za kino obračunan petodstotni davek na dodano vrednost (DDV) - doslej namreč na omenjene izdelke ni bilo DDV. Hkrati pa se znižuje DDV za storitve v turizmu, in sicer s 25 na 10 odstotkov, poostrili pa bodo tudi nadzor plačilnega prometa z gotovino.
Hrvaška ima tako po novem tri stopnje DDV - splošno v višini 25 odstotkov ter dve znižani stopnji, po deset in pet odstotkov. Splošna stopnja DDV na Hrvaškem je sicer ena najvišjih v Evropi.
Zaenkrat so zaradi zvišanega DDV podražitev izdelkov napovedale nekatere pekarne, medtem ko trgovske verige ocenjujejo, da ne bodo zvišali cen na novo obdavčenega blaga.
Ravno tako ni napovedi, da se bodo zaradi znižanega DDV za storitve v turizmu pocenile storitve gostincev. DDV za storitve turistične namestitve v komercialnih objektih sicer od leta 2006 znaša deset odstotkov, od danes pa bodo desetodstotni DDV plačali tudi ponudniki storitev priprave in prodaje hrane, brezalkoholnih pijač ter vina in piva.
Ravno gostinci pa so prvi, ki morajo imeti od danes skupaj s srednje velikimi trgovci davčne blagajne. Nov zakon namreč predvideva, da bo odslej nadzor gotovinskega prometa potekal preko posebnih računalniških programov, ki bodo neposredno povezani z davčno upravo, kot je to v primeru plačevanja s karticami. Hrvaška vlada pričakuje, da bo z davčnimi blagajnami občutno znižala delež sive ekonomije v gostinstvu.
Novi zakon bodo uvajali postopoma do 1. julija, ko bo Hrvaška predvidoma postala polnopravna članica EU. S 1. aprilom bodo fiskalne blagajne obvezne za vse trgovce in samostojne poklice, z začetkom druge polovice leta pa tudi za vse ostale zavezance novega zakona, ki poslujejo z gotovino.
Hrvaško finančno ministrstvo načrtuje, da bodo z novimi davčnimi zakoni zvišali prihodke v državni blagajni za 1,3 milijarde evrov (173,3 milijonov evrov), s poostrenim nadzorom plačilnega prometa z gotovino pa za dodatnih dodatnih 600 milijonov kun (80 milijonov evrov). Z boljšim nadzorom gotovinskega plačevanja pa naj bi do konca leta 2015 v državno blagajno dobili 2,5 milijarde kun (337 milijonov evrov).
Z današnjem dnem sicer Hrvaška ukinja davek na luksuzno blago, uveljavlja spremembe zakona o davku na dohodek, predvsem za kmete in obrtnike ter popolnoma liberalizira poštne storitve.
Sorodne vsebine:
Hrvaška bo sprejela le 329 novih delavcev iz tujine