Ministrica Pusićeva je na današnji novinarski konferenci v Zagrebu povedala, da je hrvaška policija letos zabeležila 16 primerov, "ko so slovenski ribiči poskušali nezakonito loviti ribe v hrvaškem delu Piranskega zaliva".

Izpostavila je, da Hrvaška lani ni zabeležila nobenega podobnega primera ter da letošnji incidenti ne pomenijo nobene spremembe v obnašanju hrvaške policije v primerjavi s podobnimi primeri v prejšnjih letih.

V devetih letošnjih primerih so hrvaški policisti opozorili slovenske ribiče, da se nahajajo v hrvaškem delu Piranskega zaliva. V sedmih primerih pa tega niso storili, ker so slovenski ribiči zapustili sporno območje, preden jih je hrvaška policija lahko opozorila, je dodala Pusićeva.

Incidenti na arbitražo ne morejo vplivati

Izpostavila je, da incidenti nikakor ne morejo vplivati na izvajanje arbitražnega sporazuma.

"Prvič zaradi tega, ker je postopek arbitraže zaključen in drugič zaradi tega, ker je za arbitražno sodišče relevantno samo stanje iz (25. junija) 1991 in ne kasneje. To je v skladu z arbitražnim sporazumom, ki je bil ratificiran v parlamentih obeh držav in potrjen na slovenskem referendumu," je izjavila.

Dodala je, da je Slovenija z diplomatsko noto hrvaški veleposlanici v Ljubljani Vesni Terzić odgovorila na hrvaško noto, ki je bila povezana s prestopi slovenskih ribičev čez mejo na morju.

Aribtražno sodišče je resna institucija, z jasnimi pravili

Na vprašanje, ali bo tudi Hrvaška o dogodkih v Piranskem zalivu obvestila arbitražno sodišče, kot je po diplomatskih virih napovedala Slovenija, je hrvaška zunanja ministrica odgovorila, da ima arbitražno sodišče kot resna institucija zelo jasna pravila, ki izključujejo možnost, da "kdor koli počne karkoli, ko mu kaj pade na pamet".

"Prepričana sem, da slovenska stran ni mislila, da bo incidente dejansko prijavila arbitražnemu sodišču. Mislim, da gre za nekakšen nesporazum, ko se je povedalo, da se bo nekaj prijavilo arbitražnemu sodišču," je še povedala.

Ob tem je zavrnila neuradne trditve hrvaških medijev, da bi se tudi Zagreb z enakim motivom, kot ga napoveduje Ljubljana, obrnil na arbitražno sodišče.

Ocenila je, da gre morda za nekakšna politična sporočila ali pozicioniranje, ki na arbitražo dejansko nimajo nobenega vpliva.

Arbitražni postopek je končan in v letu 2015 pričakujemo razsodbo, ki bo zavezujoča za obe strani in bo potem celotna zadeva zaključena, je poudarila.

Ko gre za odločitev zagrebškega občinskega sodišča, ki je na podlagi memoranduma iz Mokric prekinilo enega od postopkov, ki ga je Privredna banka Zagreb (PBZ) sprožila proti Ljubljanski banki in NLB v sporu o prenesenih deviznih vlogah hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice LB, je Pusićeva povedala, da tudi to še ni pravnomočna razsodba.

Vse dosedanje razsodbe so bile različne in so prvostopenjske, vlada se ne bo vpletala v odločitve sodišča, je pojasnila.

"Z omenjeno razsodbo se ni nič spremenilo, tako kot se ni spremenilo s prejšnjimi odločitvami hrvaških sodišč," je izjavila.