Florence Hartman, nekdanja tiskovna predstavnica haaške tožilke Carle del Ponte nad razsodbo haaškega sodišča ni bila presenečena. Postopek pritožbe je ves čas spremljala, najbolj pa je bilo po njenem mnenju sporno čezmejno granatiranje Knina, povezave z obtoženima in zločinom. "Sodišče ni zanikalo zločinov. Imamo žrtve in zločine, nimamo pa tistih, ki so za to dogovorni.“

Po mnenju Hartmanove so odzivi iz Hrvaške in iz Srbije napačni: "Zagreb se lahko veseli, da so generala oprostili, ne pa, da se zločini niso zgodili." Srbi pa po njenem mnenju ne morejo trditi, da haaško sodišče ni legitimno, saj je le oprostilo nekoga, ki je bil napačno obtožen. Meni, da je bila odločitev prvostopenjskega sodišče resnično čudna. Kot pravi Hartmanova, bi vojno morali prepovedati, vendar ne moremo zanikati, da je bilo bombardiranje Knina strogo vojaška operacija. Za primerjavo je dala bombardiranje Vukovarja, ki pa ni prišlo na sodišče. In to je eden glavnih razlogov, zakaj je bilo mogoče slutiti, da bo sodba takšna, kot je. "Gre za logičen zaključek," pravi Hartmanova.

Mag. Zijad Bećirović, direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) Ljubljana, je takšno odločitev pričakoval, saj so "dokazi, ki so pricurljali v javnost dokazovali, da generala, posebej Gotovina, nista osebno odgovorna za nekatera ravnanja hrvaških sil v akcijah Blisk in Nevihta." Tudi on je ponavil, da to ne pomeni, da niso storjeni zločini in da ne obstajajo odgovorni za te zločine ter da žrtve dobijo zadoščenje. "Zločin ne pozna narodnosti, ampak ima svojega storilca z imenom in priimkom." Sicer pa bi si po njegovem mnenju ugledni mednarodni sodnik težko dovolil blamažo, da bi sprejel takšno ali drugačno odločitev pod pritiski ali za denar.

Kot je za žurnal24 povedal zgodovinar Božo Repe, pa haaško sodišče ni imuno pred politiko, saj je otrok mednarodne politike in ima politično konotacijo. "V vsakdanjem jeziku to pomeni, da za etnično čiščenje ni bil kriv hrvaški vrh in Tuđman." Odločitev pa je po njegovem mnenju povezana tudi z vstopom Hrvaške v Evropsko unijo. Pri vstopanju je bilo mnogo dvomov, prav v zvezi z vojno. "Mislim, da je politično sporočilo to, da Hrvaška vstopa v EU, je čista, oprala se je zločinov pred mednarodnim sodiščem, torej sodi v evropski klub," zaključi Repe.