Kako ste zadovoljni z zadnjo odločbo ustavnega sodišča? Je s tem za vas pravnih bitk zdaj konec?

Ni še konec. Sklep ustavnega sodišča razumemo v dveh smereh, prvo kot zaščito premoženja občine Ankaran, ki je bilo na videz prepuščeno nebrzdanemu plenjenju, po drugi strani gre tudi za zaščito investitorjev, saj bi se lahko kasneje zapletli v finančne težave in pravne spore z Mestno občino Koper. Navsezadnje pa gre tudi za zaščito javnega premoženja Mestne občine Koper, ki bo v delitveni bilanci stanja med MOK in Občino Ankaran osiromašeno tudi v višini vseh do sedaj izpeljanih prodaj. Se pa naše pravno angažiranje sedaj premika od polja, ki je zadevalo enostransko razpolaganje s premoženjem, na polje enostranskega upravljanja s skupnim nerazdeljenim premoženjem.  Glede na to, da MOK še vedno enostransko upravlja brez soglasja lokalne skupnosti. Delitveno bilanco podpišeta župana obeh občin, kar pomeni, da bo to po izvolitvi županov obeh občin in konstituiranju občinskih svetov, torej januarja 2015 oziroma v prvih mesecih. Za nas sicer nerazpolaganje s premoženjem ne predstavlja velikega problema, saj delamo praktično brez sredstev že sedaj, bo pa to velika težava za MOK, kar lahko pomeni pogrom njenega občinskega proračuna 2015.

Nekateri pravijo, da je do odcepitve prišlo predvsem zaradi župana Popoviča. Bi stopili na pot samostojnosti, tudi če bi bil na oblasti kakšen drug župan? Kje tičijo razlogi za osamosvajanje, nekateri vam oporekajo zgolj parcialne interese posameznikov?

Na pot osamosvojitve smo bili Ankarančani prisiljeni zaradi eskalacije neverodostojne oblike lokalne samouprave, ki jo je v zadnjih letih KJN-jevska pajdašija razširjala po Obali in zaradi pogubne prostorske politike, ki jo je vodstvo MOK načrtovalo za naš življenski prostor. Po drugi strani pa kot KS znotraj MOK nismo imeli nikakršnih možnosti, da bi vplivno sodelovali v procesu oblikovanja državnih načrtov za razvoj koprskega pristanišča. Tukaj je državna politika trgovala s koprsko politiko in govorila skupni jezik in hitro so se razumeli. To stanje traja že 30 let in ni si ga izmislil gospod Popovič. On je to le s pridom izkoriščal za lastne interese. Temu smo bili prisiljeni reči "dovolj". Popovič le pooseblja obliko neke neracionalne, preživete in precej primitivne lokalne politike, ki v tej družbi nima več kaj iskati. Uprli bi se seveda tudi drugim. Rad bi poudaril, da je delo programske skupine Radi imamo Ankaran verodostojno, ne nazadnje so nam volivci na zadnjih volitvah v Svet KS Ankaran zaupali osem predstavnikov od osmih možnih, neupoštevajoč predstavnika italijanske narodne skupnosti. Koliko je pri našem delu neiskrenosti in prikritih osebnih interesov, ki nam jih očitajo iz Kopra, pa bo pokazal čas.

Že pred meseci ste pripravili in predstavili koncept vodenja občinske uprave, ki naj bi bil bolj demokratičen od teh, ki smo jih vajeni, in v katerega naj bi bila vključena vsa skupnost. Nam ga lahko predstavite v strnjeni obliki ... Za kaj pravzaprav gre?

V Ankaranu spodbujanje vključenosti posameznika v odločanje razumemo kot proces izgradnje bolj humane družbe. Zato smo se tudi odločili za drugačno obliko lokalne samouprave. Osebno sem blizu razmišljanju profesorja Henryja Mintzberga, ki poleg javnega in zasebnega vidi tudi pojem pluralnega, v katerega umešča nevladne organizacije, neprofitne ustanove, kooperative, društva in podobno. Uravnotežena družba je po njegovem tista, kjer so ti trije segmenti uravnoteženi, za razliko od politike, ki vedno deli na levo in desno. V Ankaranu si ne predstavljamo, da bi delovali z metodo preglasovanja, kot je to sedaj v uporabi v Sloveniji. Nadaljnji razvoj Ankarana si predstavljamo z vključevanjem ljudi v soodločanje o razvoju pristaniških kapacitet in operativnih površin na eni strani kot tudi upoštevanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin, upoštevajoč različnost med ljudmi. Za to bomo potrebovali tudi veliko pomoč pravne, ekonomske in drugih strok, zato se že sedaj povezujemo z različnimi centri znanosti in strok.

V času, ko prihaja do težnje po združevanju občinskih služb, ko vemo, da imamo prek 210 občin, vi razdvajate. V čem je smisel? Ali bi Občina Ankaran uspela preživeti sama, sestavljati proračun?

Ustanovitev Občine Ankaran ne pomeni tudi nujno v celoti lastne občinske uprave. Razuma in razuma na tej strani zaliva je dovolj, če pa bi bilo manj kompleksov na drugi strani, ki izgubo Ankarana razume kot osebni poraz, bi lahko že danes tvorno sodelovali pri projektu delitvene bilance, v skupnih razvojnih načrtih za upravljanje zaliva ali racionalizaciji občinskih uprav. Pobudo za to smo dali že ničkolikokrat in jo sedaj znova javno dajem. Novo administrativno mejo med občinama je potrebno opazovati kot mejo med razumom, strpnostjo in spoštovanjem drugačnosti na eni strani in nasprotjem navedenega na drugi strani. Že po lokalnih volitvah 2014 bo lahko drugače, če se bodo volivci v Kopru tako odločili. Mejà danes ni več, ne občinskih, ne pokrajinskih, ne državnih. Glede preživetja Občine Ankaran pa z gotovostjo trdim, da bo Občina Ankaran povsem sposobna učinkovito uresničevati vse naloge v skladu z načeli funkcionalne in finančne avtonomije lokalne samouprave.

Vendar Ankaran večina smatra kot spalno naselje. Kaj pa Ankaran sploh ima?

Vse!

Videli smo vas na nekaterih glasbenih prireditvah, med drugim tudi na Bendimi. Imate radi glasbo? Kakšne zvrsti poslušate oziroma katere glasbenike najraje poslušate?

Rad imam glasbo, ki ima veliko sporočilno vrednost in močan notranji naboj. Pri tem zvrst ni pomembna. Tako rad poslušam opero, klasiko, rock ali punk. Lahko tudi narodnozabavno glasbo. Vse, le da je kakovostno in izraža sporočilno vrednost. Imam državljanstvo NSK in sem od začetka velik simpatizer skupine Laibach. Poleg skupin iz območja bivše Jugoslavije, kot so Bijelo Dugme, Parni Valjak ali Azra in slovenskih Frantzov ali Pankrtov, sem odraščal ob Straitsih, Doorsih, Floydih, Stonesih ter seveda Beatlih. John Lennon je še sedaj moj velik vzornik. V našem prostoru se uveljavlja skupina Svinjske tačke in sam se z veseljem udeležim kakšnega njihovega nastopa. Priznam pa, da sem sam premalo glasbeno izobražen, kar obžalujem. Hodita pa moja otroka v glasbeno šolo.

Kako pa poslovno? Ste sedaj v delovnem razmerju ali še vedno v tožbi s Triglavom? Imate zaradi celotne zgodbe kak siv las več?

Zaradi ankaranske zgodbe so me dejansko vrgli iz službe. Da so to storili nezakonito, je pravnomočno sodišče že razsodilo, vendar ker sem bil hkrati tudi član uprave, še vedno poteka tožba glede moje razrešitve s funkcije. Toži me tudi Mestna občina Koper in še kdo, zato se veliko časa ubadam s pravnimi postopki. Imam dobro ekipo pravnih zastopnikov in sem se sam preko tega veliko naučil. Morda bom čez 10 let zaključil z vsemi temi pravnimi postopkiMorda bom čez 10 let zaključil z vsemi temi pravdnimi postopki ki so mi jih "za kazen" naprtili zradi odcepitve Ankarana… (smeh). Osivel pa sem že kot pomorščak, predvsem na Pacifiku in Atlantiku, kjer mi je bilo nekajkrat kar težko, danes mi ni hudega.

Bolj za šalo kot zares. V Ankaranu vam bi po ustanovitvi samostojne občine ostali vojašnica in vojaška ladja. Se boste tudi z njima borili pred napadi iz Kopra?

Po značaju sem pacifist in če bi vsi tako razmišljali, tudi obramba pred napadom ne bi bila potrebna. Sploh pa ne med Koprom in Ankaranom. Nobeno politično vodstvo ne bo uspelo narediti razdora med tema dvema skupnostima. Gradili bomo na sožitju, strpnosti, medsebojnem spoštovanju in sodelovanju. Z vojašnico Slovenskih pomorščakov imamo lepe odnose in trudimo se, da bi v prostorskem načrtovanju za obe vojaški ladji, Ankaran in Triglav, našli ustreznejša privezna mesta. Ladij pa naj se nikoli ne uporabi pri borbenih aktivnostih proti nikomur.