Njegova zgodba je zelo zanimiva. Izhaja iz družine, ki je že nekaj časa posvečena kuhinji. Njegov oče je "chef", prav tako stric. Ostali družinski člani, ki svojih dnevov ne preživijo v kuhinji, pa so z njo tako ali drugače povezani. Sam je svojo prvo torto spekel, ko je bil star le pet let, to pa je bila čisto preprosta jogurtova torta. Pot ga je zato ponesla v šolo kuhanja in kasneje na specializacijo na področju slaščic.

Od Pariza do Portoroža

Svoje znanje je izpopolnjeval po celi Franciji, med drugim tudi v Parizu, nato pa se je odločil, da si bo ogledal svet. Izvrstno priložnost za to je dobil z delom na križarki. Prav na enem od potovanj je spoznal svojo današnjo partnerko (iz Slovenije), s katero imata tudi otroka.

"Po pravici povedano tedaj sploh nisem vedel, kje je Slovenija in kako izgleda. Poiskal sem nekaj informacij na Wikipediji. Videl sem le eno, očitno zelo ponesrečeno sliko Ljubljane, ki je izgledala umazana, neprivlačna, pa še vreme je bilo slabo. Nisem imel dobrega občutka. Ko pa sem prvič prispel preko Trsta in zagledal Obalo, sem takoj ugotovil, da sem se pošteno uštel," v smehu danes razlaga Potier.

"Nameraval sem ostati le za krajši čas, pa sem še sedaj tukaj." Pravi, da je hotel Kempinsky, kjer danes skrbi za vse sladkosnede, občudoval, še preden so ga prenovili. "Svoji dragi sem dejal, da če ga bodo kadarkoli obnovili in odprli, bom jaz v njem skrbel za slaščice." In tako je tudi bilo. Kmalu po odprtju je poslal prošnjo za delo in se hitro znašel v kuhinji.

Svoje zadovoljstvo je našel v hotelu Kempinski Palace

Kot pravi, je sedaj zadovoljen s svojim delom in življenjem na Obali, kjer so ljudje prijazni, odprti in predvsem brez tiste velemestne mrzlice, ki jo je doživel v Parizu. "Bistvo pa je to, da delam, kar mi je všeč," še dodaja. "Morda se komu zdi moje delo enolično, meni pa je všeč ravno zato, ker je vsak dan nekaj novega. Ko sem kot študent delal kot poštar, sem videl, kaj pomeni enolično delo. Vsak dan iste ulice, isti urnik, ista trasa. Pri mojem sedanjem delu pa je vse drugače. Tukaj je kreativa, nenehno izobraževanje in izboljševanje, iskanje novih okusov, predvsem pa skladnosti med okusi … Res nikdar se ne naveličam in vsak dan se v službo odpravim z veseljem."

Vsekakor je Potier zagovornik dobrih, kvalitetnih in ne pretirano velikih sladic. "Moj cilj ni, da bo gost odšel domov s polnim trebuhom, da bo komaj dihal. Bistvo je, da okusijo nekaj dobrega, nekaj drugačnega. Za to pa ni nujno, je zadeva zelo komplicirana. Pomembno je, da je narejena dobro." Mnogi namreč mislijo, da je Potier velik kritik enostavnih sladic. Pa temu ni tako. "Če je dobro narejena, obožujem Prekmursko gibanico. To je krasna sladica. Vendar mora biti narejena, kot se šika. Kot pravzaprav vse stvari. Sam sem recimo velik oboževalec čevapčičev, še posebno jih rad jem v Izoli."

Več iz rubrike Ljudje:

Renato za kuliso uporabil Miramar

Mitja Gasparini: Preko Hrvaške gremo na Evropsko prvenstvo!

Yulia Roschina: Iz Rusije z ljubeznijo ... do gledališča!