Vstajniško gibanje je motivirano z neučinkovitostjo političnega sistema, ki je ukinil neposredno demokracijo. Potrebne so spremembe sistema v smeri demokratično socialistične ureditve ali vsaj korekcija obstoječega s preoblikovanjem volilnega sistema v kombiniranega. To so bile nekatere vodilne misli sogovornikov na današnji razpravi Foruma 21.
Forum 21 kritično o aktualnem stanju
Predsednik Foruma 21, nekdanji predsednik republike Milan Kučan je v nagovoru udeležencem današnjega posveta z naslovom Vstaja in politični sistem izpostavil, da so množične vstaje v takšnem obsegu novost v političnem življenju naše države.
Protesti v zadnjih mesecih pa po Kučanovih besedah porajajo tudi vrsto relevantnih vprašanj, denimo to, s čim so bili motivirani. Ali je šlo samo za izraz nezadovoljstva s konkretnimi ukrepi oblasti ali pa gre za nezadovoljstvo z izgubljenim vplivom ljudstva? Ali gre le za protest zoper politiko ali zoper politični koncept, se je vprašal Kučan.
Odgovore na ta vprašanja so na posvetu skušali podati prepoznavni predstavniki različnih strok. Antropologinja Vesna Vuk Godina je ocenila, da so bili protesti motivirani z neučinkovitostjo političnega sistema. Ta je za vstajnike nesprejemljiv, ker je ukinil neposredno demokracijo, zato vstajniško gibanje v resnici pomeni odklanjanje sistema kot takega, je dejala.
Vstajnik Rok Kogej iz Delavsko-punkerske univerze je izpostavil, da aktualne krize ne gre v prvi vrsti pripisati moralni krizi ali krizi pravne države, pač pa krizi kapitalizma. Vstajniki izpostavljajo različne težnje po spremembah sistema, po oceni Delavsko-punkerske univerze pa bi te morale iti v smeri demokratično socialistične ureditve, je povedal.
Pravnika Ciril Ribičič in Andraž Teršek sta govorila o možnostih korekcij v okviru aktualnega političnega sistem. Ribičič se je dotaknil volilnih sistemov in poudaril, da imata tako proporcionalni kot večinski svoje prednosti in slabosti. V Sloveniji bi bilo po njegovih besedah smiselno graditi na kombiniranem sistemu, pri katerem bi iz večinskega sistema vzeli stabilnost in personalizacijo, iz proporcionalnega pa koalicijsko sodelovanje in legitimnost.
Je bilo pred 20 leti slabše?
Pravnik Andraž Teršek pa je dodal, da so nujne radikalne spremembe sistema, saj živimo v časih krize duha in tega duha "je treba prevzgojiti".
Sociolog Rastko Močnik je ocenil, da so vstaje "spodnesle moralno hegemonijo sedanjega perifernega kapitalističnega sistema". Evroatlantski bazen, v katerega se je integrirala tudi Slovenija, po njegovih besedah izgublja vodilni položaj v svetu, to pa po njegovi napovedi pomeni začetek daljšega obdobja nestabilnosti.
Samo Uhan je stanje v državi opisal s pomočjo nekaterih javnomnenjskih raziskav. Poudaril je, da te kažejo, da se je v zadnjih 20 letih po oceni državljanov izboljšalo tako splošno zadovoljstvo ljudi z življenjem, kot tudi zadovoljstvo z materialnim položajem. Prav tako se ima vse več ljudi občutek, da so bolj avtonomni kot pred dvema desetletjema. A z izboljševanjem položaja v Slovenije se je hkrati okrepila nekritičnost državljanov do razvojne paradigme, je opozoril Ihan.
Sorodne vsebine:
Napolitano bo mandatarja imenoval v sredo
Regional priporoča
Zadnje z obale
Več kronike
NAVSEZGODAJ POVOZILA DIVJEGA PRAŠIČA: Policijski zaznamek bo romal na zavarovalnico
A.P.
-
včeraj ob 15:21
Novo iz Slovenije
VLADA V NAKUP IZRAELSKEGA OROŽJA ZA 31,5 MILIJONOV EVROV: Obenem pa obsoja agresijo v Gazi?!
A.P.
-
včeraj ob 18:41
PO PREBOLELEM RAKU IN DRUGIH BOLEZNIH: Enake pravice do kredita in zavarovanj
A.P.
-
včeraj ob 18:02
'Mi ulazimo u EU kao podstanari, moramo podnijeti sudbinu da ćemo biti tretirani kao rezervna postaja za konobare i prostitutke i ne vjerujem da ćemo tu nešto posebno profitirati', rekao je književnik Igor Mandić u intervjuu za Novi list, tvrdeći da je za Hrvatsku najbolje rješenje ponovno ujedinjenje južnoslavenskih naroda, no ne na stari način. 'Ma sve je to savršeno svejedno (op. a. ulazak Hrvatske u EU) jer je pogrešan smjer okretanja. Ja tvrdim da je jedina mogućnost ponovnog ujedinjenja južnoslavenskih naroda. Rat koji nismo objavili neslavno je završen, bez pobjednika – jer u građanskom ratu pobjednika nema, smatra Mandić. 'Taj rat je možda dokrajčio iluziju da možemo sa susjedima, ali možda postoji šansa da zajedno s braćom po plemenu, krvi i naciji stvorimo temelje neke nove čvršće zajednice. I tu ćemo jedino ostvariti nacionalni identitet i neku novu solidniju državu. A ovo s Hrvatskom i Slovenijom u Europi je rastapanje maslaca na ploči vrućeg špahera', poručio je. Komentirajući neuralgične točke našeg društva, Mandić kaže da se na silu održava konstrukt Slovenije i Hrvatske. 'Dokazano je taj projekt propao jer su na vlasti ili nesposobnjakovići, ili lopovi, ili mediokriteti ili kriminalci. To je dokazano, samo treba napraviti još jedan korak pa se zapitati čemu nastaviti taj nemogući uzaludni trud. Jer ako je Slovenija i Hrvatska stvorena u nacionalističkoj euforiji 90-ih godina kao jedan biznis projekt šovinističkih elita, onda moramo biti svjesni da su temelji truli i da se na tim trulim temeljima uzaludno pokušava graditi, nadograđivati, stavljati nove skele, žbukati iznova fasadu dok se netko ne sjeti da bi trebalo cijeli taj projekt zaključati i srušiti.' Današnju Sloveniju i Hrvatsku opisuje kao alkoholičara koji se trese u apstinencijskoj groznici. 'Zna da ne smije piti i da ga to vodi u propast, a u toj groznici razdiru ga bolovi i muči se da bi za neko izvjesno vrijeme ponovno pao u svoju staru zamku. Reći ću nešto što je možda uvredljivo i za vlast i za opoziciju, ali i Slovenija Hrvatska je promašen projekt, nažalost. Kao što je bio promašen projekt kvislinške Endehazije, tako je promašen i projekt neoustaške tuđmanovske Hrvatske. Zadao je osnovne obrasce društvene pokvarenosti i od tada se na njima pokušava graditi neke smjene vlasti koje nisu doprinijele ništa. Jer nemamo dovoljno elita koje su u stanju društvo držati na okupu. Sve propada, sve institucije su otišle dođavola, sve je rasprodano, pokradeno, darovano, i čemu nastavljati uzaludni trud.