V predprazničnem času si v imenu aktivnega državljanstva želimo čim več druženja, protestov in grške zvijačnosti. Samo na ta način bomo morda lahko priklicali trojico.

Misterija odrešiteljev ni več. Grški, španski in portugalski učenjaki so ugotovili, da trije odrešitelji niso niti Sveta Trojica niti Sveti trije kralji. Trojica je tako ali tako teološki termin, ki z javnimi financami nima nič skupnega. Sveti trije kralji še manj. Legenda pravi, da so Evropejec, Azijec in Afričan v betlehemski hlevček stopili pomotoma, ko so iskali lokacijo za snemanje Benettonove reklame.

Pravo ime odrešiteljev prihaja iz Rusije, kjer se jim reče trojka. Najslavnejšo so sestavljali Malenkov, Berija in Molotov. Trojka je beseda, ki se je izgubila v prevodu. Ni več sinonim za smrt, strah in obup. Časi NKVD-jevskih trojk so mimo. Evropska trojka je vsaj tako nepozabna kot Vodka Gorbačov. Ko se poglobiš v njeno bistvo, si zadet.

I.

Zavest o evropski trojki je pri nas še nizka. Naše želje niso dovolj iskrene, da bi prišla. Premalo se trudimo. Evropska trojka pride, ko si jo nesrečna država tako zelo želi, da popolnoma uniči svoje javne finance. Tega pa pri nas ni videti, kljub temu da se je letošnji veseli december začel prej kot običajno. Številni tuji obiskovalci so na ulicah in trgih radovedno opazovali domačine s transparenti, baklami, zastavami, megafoni in drugimi predmeti, ki so jih vihteli v zraku ob glasnem vzklikanju, prepevanju in ponavljanju odmevnih sloganov.

Ob pokanju petard in metanju nekih granitnih predmetov je skeptičnim opazovalcem postalo jasno, da v čudaški Sloveniji poteka zgolj predbožični karneval, ki od daleč sicer spominja na demonstracije, vendar te očitno niso tako resne, da bi bile vredne pozornosti. Če bi bile, bi o njih poročal CNN.

Razočaranje je obojestransko. Slovenija še ni dokazala, da je pripravljena na trojko. Tuji profesionalci, ki potujejo po problematičnih evropskih državah, pa so k nam prišli v prepričanju, da trojka bo in da bodo zaradi tega dobili delo. Mislili so, da bo tako kot v Atenah, kjer protestirajo že dve leti, pa se ni nič spremenilo. Status quo je sanjska služba vsakega profesionalnega protestnika, pa naj gre za oboževalca Baader Meinhof, Rdečih brigad, veganske ekstremiste, anarhiste ali neonaciste iz Rostocka. Ni države, kjer bi se človek, čigar poklic je protestiranje na ulici, bolje počutil kot v Grčiji. Atene so mesto z ugodnim podnebjem, hrana in pijača sta poceni in kulturnih spomenikov ne manjka.

Slovenija se bo morala bolj potruditi, če si želi trojke. Če želi čim prej bankrotirati in s tem opozoriti trojko nase, se mora od Grčije veliko naučiti. Predvsem biti prijazna, naklonjena profesionalnim demonstrantom. Ti namreč dnevno protestirajo in vsake toliko se jim pridružijo tudi nezadovoljni študenti, depresivni profesorji, sindikalisti v neokusnih puloverjih, senzibilno opiti kulturniki, vitalni upokojenci in veterani, željni boja … in ulice so hitro polne. Grki vedo, da je največja zabava, ko proteste uradno pripravijo državni sindikati in druga ekstremistična gibanja; takrat brezplačno razdeljujejo tople obroke in tudi ležak je zastonj.

II.

Manifestacije ljudstva, zaradi katerih grška vlada na svoje veliko veselje redno dobiva na obisk evropsko trojko, so namreč organizacijsko dovršene do zadnje podrobnosti. Vsak protestni shod, ki ga skličejo v Atenah, ima svoje vodstvo, v katerem so ženske enakopravno zastopane. Ob predsedniku sta na čelu povorke še dva namestnika – pač za primer, če bi se vodji kaj zgodilo – in tudi tehnično osebje; vanj so vključeni tajnica, predstavnica za stike z javnostjo, varnostnik in šofer. Pred časom, ko sindikalno gibanje še ni padlo v recesijo, sta bila v tej skupini še pisec tekstov in profesionalni motivator.

Težava slovenskih protestov ni samo ta, da nimajo ustrezne organizacijske in vodstvene strukture, ampak tudi v tem, da so geografsko preveč razdrobljeni. Ne more imeti vsaka vas svojih demonstracij! Grška izkušnja govori o centraliziranem zborovanju protestnikov na osrednjem trgu glavnega mesta, kjer so ljudje na očeh celega sveta. Zlasti Evrope. Kajti od tam prihaja evropska trojka, ki vse skupaj financira. Od kje pa mislite, da Grčija zadnji dve leti dobiva denar? Od prodaje olivnega olja?

Če bi slovenska vlada v državo želela privabiti trojko, bo morala do demonstracij ubrati ugodnejšo politiko. Na to že opozarjajo tudi tuji strokovnjaki. V prvi vrsti mora biti v proteste aktivno vključenega več tujega človeškega kapitala, zlasti rok, nog in grl. Glasnost je spet pomembna. Protesti morajo biti redni, od ponedeljka do petka. Brez splošne stavke ne gre. Toda grška vlada je našla tudi način, kako optimizirati prihod nezadovoljnežev na ulice. Z davčnimi in drugimi olajšavami! Z njimi vlada finančno ščiti protestnike in jih spodbuja, kot pravimo, k aktivnemu državljanstvu. Znano je, da vsak grški državljan, ki vsaj enkrat na teden delovnik preživi med protestniki, prejme poseben terenski dodatek k plači.

Država je šla delodajalcem celo toliko na roke, da se ta prejemek šteje kot materialni strošek, ki je oproščen plačila davka na dodano vrednost. Toda zalomilo se je zaradi evropske zakonodaje, saj so italijanski anarhisti in nemški skrajni desničarji, ki so se v boju za stvar pridružili grškim tovarišem, prepoznali diskriminatorno obravnavanje in kršitev pravil enotno reguliranega evropskega trga delovne sile. Zaradi grožnje s tožbo je morala grška vlada na koncu popustiti.

III.

Evropska trojka, ki redno in z veseljem prihaja v Grčijo, poudarja tudi medkulturni dialog med protestniki. Prav tako podpira turizem v času poletne sezone, ko se trume turistov zlijejo na Akropolo, Plako, v Narodni arheološki muzej, agoro in ostale atenske znamenitosti. Grki zato v zadnjih dveh letih turistom kot del turistične ponudbe prestolnice omogočajo sprehod med demonstranti, med katerimi se lahko tudi fotografirajo, vzklikajo protivladna gesla, mečejo vodne balone, ekološka jajca in plišaste medvedke kitajske izdelave v policijo. Za doplačilo in z urejenim zdravstvenim zavarovanjem je mogoče doživeti tudi solzivec in napad z vodnim topom.

Turisti so navdušeni nad ponudbo, protestniki prav tako, saj svoje znanje in izkušnje (know-how) nesebično delijo s potencialnimi bodočimi izgredniki. Ne nazadnje se veseli tudi ministrstvo za turizem, ki vsakemu turistu ob standardni turistični taksi zaračuna še posebno pristojbino za obisk demonstracij.

Od zvitih Grkov se gre učiti. Ker je Ljubljana tradicionalno preveč neaktivna, je Maribor na dobri poti, da se spremeni v slovenske Atene in k nam končno privabi evropsko trojko. A le pod pogojem, da se protesti nadaljujejo in da po odstopu župana in samorazpustitvi mestnega sveta slovenska vlada določi začasnega upravitelja Maribora. Nekako tako kot v časih, ko so to mesto spet delali nemško, upravitelju pa dejali Gauleiter. Grki ne dvomijo, da bi en tak Gauleiter v Slovenijo hitro zvabil evropsko trojko. Seveda ne bi bilo slabo, če bi do takrat tudi država bankrotirala. Za vsak primer. Ker potem trojka ne bo imela nobenih izgovorov več.

vir: http://www.steinbuch.si

Več kolumn Dejana Steinbucha:

Zakaj ne bom volil Türka

Golazen, trenirkarji in lenuhi

Amerik@