Ena od reform, ključnih za boj proti davčnim utajam, ki jo želi pospešiti unija, se nanaša na posodobitev direktive o obdavčevanju obresti od prihrankov, je pojasnil gostitelj zasedanja, irski minister Michael Noonan.

Evropski komisar za davke Algirdas Šemeta je pozdravil svežo odločenost članic unije po napredku v boju proti davčnim utajam. "Orodja so že na mizi in čakajo, da jih vzamemo v roke," je poudaril in izrazil pričakovanje, da bo dogovor o okrepljeni direktivi o obdavčevanju obresti od prihrankov dosežen "v nekaj tednih".

Ta direktiva, ki med drugim predvideva izmenjavo bančnih podatkov med članicami unije, je od leta 2008 v slepi ulici zaradi nasprotovanja Avstrije in Luksemburga. A po razkritju izjemne razsežnosti davčnih utaj po vsem svetu je unija dobila nov zagon in novo odločenost, da ta zastoj odpravi.

Davče utaje so velika težava

Problem davčnih utaj se je prerinil v ospredje evropske pozornosti, potem ko je skupina mednarodnih raziskovalnih novinarjev prišla do obsežnega gradiva, ki razkriva, kako oligarhi, trgovci z orožjem, politiki in finančni žonglerji iz več kot 170 držav skrivajo svoje premoženje pred davkarji.

Komisar Šemeta je po tem razkritju opozoril, da se zaradi davčnih utaj in izogibanja plačilu davkov vsako leto v EU izgubi približno 1000 milijard evrov, ter vse članice unije pozval, naj sodelujejo pri avtomatski izmenjavi podatkov o tujih imetnikih bančnih računov.

V tej izmenjavi v uniji trenutno ne sodelujeta le Avstrija in Luksemburg. A Luksemburg je, potem ko se je zaradi svojega statusa davčne oaze znašel pod mednarodnim pritiskom, pred dnevi sporočil, da bo z letom 2015 drugim članicam EU zagotovil dostop do podatkov o računih na luksemburških bankah.

Avstrija je tako ostala osamljena, saj edina še vztraja pri sporni tajnosti o imetnikih bančnih računov. Ministrica Maria Fekter je tudi danes odločno ponovila stališče svoje države: "Borili se bomo za bančno tajnost." Pojasnila je, da odprava bančne tajnosti ni potrebna, ker je pametneje, da namesto izmenjavanja podatkov obdavčijo prihodke pri viru, kar sicer tudi že počnejo.

Avstrija je namreč edina članica unije, ki državljanom EU nalaga 35-odstotni davek na obresti od prihrankov, pri čemer dobiček posreduje v domovino imetnikov tujih računov, ne da bi pri tem identificirala imetnike, namesto da bi izmenjevala podatke o njih z drugimi evropskimi prestolnicami.

Kljub ostremu in odločnemu javnemu nastopu Fekterjeve v Dublinu je komisar Šemeta danes nakazal morebitno mehčanje avstrijskih stališč. V razpravi namreč avstrijska ministrica po njegovih besedah ni nasprotovala napredku pri sprejemanju omenjene direktive. Pri tem velja spomniti, da bodo v Avstriji jeseni volitve.

Šest članic unije - Nemčija, Francija, Velika Britanija, Italija, Španija in Poljska - se je sicer družno zavzelo za odločen boj proti davčnim utajam. Napovedale so tudi pilotni program okrepljene izmenjave bančnih podatkov - delile naj bi podatke, ki jih morajo dvostransko posredovati ZDA. Pobudi šesterice naj bi se pridružile še Belgija, Nizozemska in Romunija.

Odločenost unije, da ukrepa proti davčnim utajam, je potrdil tudi predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, ki je v petek to temo celo uvrstil na dnevni red vrha unije 22. maja.

Sorodne vsebine:

Čufer optimističen

Za predsednika Grillo in Prodi

Predlog za prve prodaje državnih podjetij v kratkem v DZ