Ekstremna plima leta 2008

"Nad vzhodno ali severno Evropo je območje obišrnega anticiklona, nad Britanskim otočjem pa se zadržuje ciklon, ki "ustvarja" vreme v zahodni Evropi. Anticiklon nad vzhodno Evropo slabi in se pomika proti vzhodu, ciklon iznad Britanskega otočja pa se poglablja in premika proti srednji Evropi. Južno od Alp se v Genovskem zalivu oblikuje sekundarno jedro ciklona, ki se nato pomika proti vzhodu in zajame naše kraje. Pri tem na Jadranu pihajo močni južni vetrovi," nam je pojasnil vremenoslovec Valter Grizančič. 

V šestdesetih "stoletna" poplava

"Na območju slovenske obale smo v drugi polovici 20. stoletja zabeležili pet večjih poplav. Leta 1966 je gladina dosegla vrednost 352 cm, pri čemer je poplava trajala 21 ur. Naslednja, najmočnejša, se je zgodila leta 1969, ko je gladina morja dosegla rekordnih 394 cm, voda pa se ni umaknila tri ure. To poplavo bi lahko označili kot izjemno ali stoletno. Nato si sledijo močnejše poplave v letih 1979, 1980 in 1982, kjer je gladina morja dosegla višino 361 cm, poplave pa so trajale od tri do štiri ure. Drugo najvišjo plima beležimo leta 2008," je plimovanje v naših krajih pojasnil Grizančič.

Valter Grizančič

1. decembra 2008 zjutraj se je zaradi deževja, visoke plime in južnega vetra gladina morja močno zvišala, poplavila je del mest ob Obali. V Kopru je bila dopoldne pod vodo mestna promenada, zalilo je tudi nekaj trgovin. Največ težav so imeli v Piranu, saj je bila voda na Tartinijevem trgu gladina več kot pol metra nad prelivnim robom. Ob tem je zalilo občinsko palačo, knjižnico in lokale. Vode pa so prizadele tudi Sečoveljske soline. Škode na nasipih naj bi bilo za več sto tisoč evrov. V vseh treh obalnih občinah pa je plima povzročila skoraj milijon evrov škode, del škode gre pripisati tudi dejstvu, da se je takrat pokvarila opozorilna sirena na gasilskem domu v Piranu, zato prebivalci niso mogli pravočasno umakniti svojih avtomobilov s parkirišč.

Porast morske gladine ogroža Obalo? 

Višina morja na mareografski postaji Koper je tistega dne dosegla višino 372 cm, kar sodi med najvišje v zadnjih 40 letih. Po nekaterih podatkih takoj za novembrom leta 1969, ki je bilo rekordno. Med 25. in 26. novembrom leta 1969 je bila izjemna plima, ob tem je pihal izjemno močan veter z morja, dvigoval je celo velike skale, denimo v Piranu. To je bila najvišja plima - 394 cm.

Plima leta 1966, ko je močan jugo "naplavil" skalomet

"Eden od najpomembnejših vplivov globalnega segrevanja je porast morske gladine. Dosedanje meritve morske gladine za območje Tržaškega zaliva dokazujejo, da se je v zadnjem stoletju morska gladina zvišala za 12 cm. Po ocenah United Nations Environment Programme naj bi se gladina morja v Sredozemskem morju zvišala od 12 do 30 centimetrov do leta 2100. Ob vsakoletnih visokih plimah je ogroženo okoli 3,7 kvadranih kilometrov slovenske obale. Ob Izrednih poplavah, kot so bile tista 2008 ali 1969 pa celo 14 kvadratnih kilometrov," nam je še pojasnil Grizančič. Iz tega lahko zaključimo, da bo ogroženost obalnih območij v prihodnosti večja,  zaradi pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov, ki bodo večinoma posledica klimatskih sprememb.

Ena najnižjih osek leta 2008

Merilne naprave na mareografskih postajah v Kopru in boji pred Piranom ter tudi na večjem delu Jadrana so proti koncu februarja leta 2008 namerile eno največjih oseko (najnižje vode) v zadnjih desetletjih. V Kopru je gladina morja dosegla najnižjo vrednost 11 centimetrov, kar je bilo 104 centimetre manj od srednje višine gladine morja in dva centimetra manj od rekordno nizke oseke leta 1990. Razlog za rekordno nizke oseke gre iskati v neobičajno visokem zračnem pritisku, svoje pa je z mlajem dodala še luna.

Oseka leta 2008

Med 17. in 21. februarjem 2008 so z več koncev Jadranskega morja poročali o neobičajno velikih osekah. Na eni izmed dveh koprskih mareografskih postaj je  bil tedaj podatek, da je gladina morja v ponedeljek, 18. februarja ob 14.30 uri s 111 centimetri dosegla najnižjo vrednost, kar je bilo 104 centimetre manj od srednje višine morske gladine. V Kopru je bila nizka voda podobno nizka pozimi leta 1990, ko je bila 102 centimetra pod srednjo višino morske gladine. 

In zakaj je bila tedaj oseka na Jadranu tako velika? "Velike oseke v februarju in marcu so pri nas sicer običajne, za še nekaj decimetrov večje pa je poskrbel že več dni trajajoči visok zračni pritisk, ki je za dobrih 30 hektopaskalov višji od za februar običajnega in je namesto povprečnih 1014 hektopaskalov znašal 1050 hektopaskalov in je bilo zaradi njega morje med oseko za 30 do 40 centimetrov nižje od običajne ravni," je sklenil Grizančič.