Jože Tanko (SDS) je v imenu predlagateljev spomnil, da predstavlja bančni sistem problem že vrsto let. Spomnil je na besede nekdanjega premiera Boruta Pahorja, ki je priznal, da je njegova vlada podcenila težave bančnega sistema. "V tem mandatu smo se lotili pravih zadev," je dejal Tanko in spomnil na sprejem zakonov o Slovenskem državnem holdingu in o t. i. slabi banki.

"Težave bančnega sistema so dolgotrajne, več ali manj se vmes vrstijo dokapitalizacije, stanje pa se kljub temu ne izboljšuje," je opozoril ter spomnil na napovedane izgube v treh največjih slovenskih bankah in zmanjšanje njihove kreditne aktivnosti.

Tanko je prepričan, da je treba pogledati v drobovje bančnega sistema in raziskati, zakaj se to dogaja. "Krize ne morejo biti edini vzrok in edini izgovor, prav tako ne bančne skrivnosti, da bi preprečili obravnavo tega problema," je dejal in izrazil upanje, da se bo komisija dobro lotila dela in da se je pri tem ne bo oviralo.

Andrej Šircelj iz SDS je spomnil, da je Slovenija v začetku 90. let prejšnjega stoletja že opravila eno sanacijo bančnega sistema, predvsem državnih bank. Glede na tržni delež je večinsko lastništvo bank danes še vedno državno, zato je država kot lastnica dolžna zagotavljati kapitalsko ustreznost bank in takšno delovanje, da bodo depoziti v bankah varni in da bo gospodarstvo prišlo do kreditov, je pojasnil.

Slabih posojil za nekaj milijard

Ker so banke kredite podeljevale tudi na podlagi pajdaštva, političnih pritiskov in sumljivih povratnih uslug, je ustanovitev te parlamentarne komisije po Šircljevem mnenju vsekakor utemeljena. Slabih posojil je danes za nekaj milijard evrov, odgovornost za to pa je po njegovem mnenju tudi na regulatorju. "Zato je treba pogledati, kakšno politiko je Banka Slovenije vodila v teh 20 letih in ali bi s svojimi mehanizmi lahko preprečili, da bi bilo tovrstnih kreditov manj," je dejal.

Matevž Frangež pa je povedal, da so v SD zadržani tudi do te preiskovalne komisije, še posebej zato, ker "je pred nami akt, ki kaže na to, da bo pri ugotavljanju politične odgovornosti za dodeljevanje slabih kreditov določilo obdobje od leta 1992 do 1. januarja 2005 in od 1. januarja 2010 do danes".

Frangežu se zdi zanimivo, zakaj je izvzeto ravno obdobje med letoma 2005 in 2010. "To vprašanje je na mestu, še posebej če vemo, da je bruto zunanja zadolženost Slovenije, zadolženost našega gospodarstva, radikalno, za več kot štirikrat, narasla prav v obdobju, ki je izvzeto iz obsega ugotavljanja politične odgovornosti te preiskave. To je seveda pomenljivo, če upoštevamo, kdo so predlagatelji te preiskovalne komisije," je dejal.

V obdobju, ki je izvzeto iz obravnave, se je po besedah Frangeža nakopičilo veliko dolgov, povečala se je izpostavljenost bank in radikalno oslabila sposobnost Slovenije, da se sooči z začetkom krize. "Sam ne delim ocene, da je Slovenija prizadeta zaradi gospodarske in socialne krize svetovnih razsežnosti. Kriza je prišla od zunaj, ampak mi smo bili nanjo nepripravljeni, zato nas je globoko zadela," je dejal.

Banke ne opravljajo svojega poslanstva

Marija Plevčak je v imenu DeSUS opozorila, da so slabe odločitve vodstev bank, slab nadzor nad bankami, podeljevanje slabo ali celo nezavarovanih posojil, slabe naložbe bank in financiranje političnih projektov pripeljali do slabitev in manjše kreditne aktivnosti bank.

Posledice slabega vodenja bank se odražajo tudi v gospodarstvu, propadanju podjetij, naraščajoči brezposelnosti in ekonomsko-socialni krizi, ki je prizadela številna gospodinjstva. Po naši oceni tudi Banka Slovenije "sploh ni opravila svojega poslanstva", je dejala Plevčakova.

Poslanec SLS Franc Pukšič dvomi, da bi lahko ta preiskovalna komisija naredila kaj tako pomembnega, da bi se tudi miselnost v državi začela spreminjati.

Več iz rubrike Politika:

Berlusconi grozi z izstopom Italije iz območja evra

PS: Premier Janša se igra z usodo Slovenije

Marinič podal odstopno izjavo