Anketirani so odgovarjali tudi na druga vprašanja o krizi in vladnih ukrepih. Če varčevanje na državni ravni ne bo doseglo pričakovanih učinkov in bi bili potrebni dodatni ukrepi, bi se večina med dvema možnostma - uvedbo kriznega davka in še večjim posegom v izdatke javnega sektorja - odločila za slednje. Ta možnost se zdi bolj primerna 46 odstotkom vprašanih. Za uvedbo kriznega davka pa jih je tretjina, 32 odstotkov.

Eden od vladnih predlogov je tudi zmanjšanje števila občin. Zato so sodelujoče v anketi vprašali, ali imamo po njihovem mnenju v Sloveniji preveč občin. Velika večina, 88 odstotkov, jih je temu pritrdila. Da v Sloveniji občin ni preveč, jih je menilo 11 odstotkov.

Glede privatizacije državnih podjetij, ki je tudi v svežnju vladnih ukrepov, jih je med anketiranci bilo sicer več, 50 odstotkov, takih, ki privatizacijo podpirajo. Delež tistih, ki je ne podpirajo, pa ni bistveno manjši: 43 odstotkov.

Podrobnejši pregled rezultatov pokaže, da so skupina, ki najbolj podpira privatizacijo državnih podjetij, simpatizerji SDS (74 odstotkov jih je za). Skupina, ki privatizaciji najbolj nasprotuje, pa so najmlajši anketiranci, stari od 18 do 25 let (69 odstotkov jih je proti) oz. študenti (65 odstotkov proti). Zanimivo je, da je med podporniki privatizacije veliko več moških kot žensk - in nasprotno, med nasprotniki privatizacije prevladujejo ženske.

Tistih, ki pričakujejo, da bo krize kmalu konec, je le dva odstotka. Največ, 46 odstotkov anketiranih meni, da bomo za izhod iz krize potrebovali približno pet let. Deset nadaljnjih let krize pričakuje 24 odstotkov vprašanih. Četrtina anketiranih, 25 odstotkov, pa je še bolj črnogleda; po njihovem bo kriza trajala še več kot deset let.

Telefonsko anketiranje je 15. in 16. maja 2013 na reprezentativnem vzorcu 400 odraslih državljanov opravil oddelek za tržne raziskave Dela Stik.

Sorodne vsebine:

Bo novi istrski župan Valter Flego?

Višje cene rastlinskih pridelkov

Nadalu še sedmi naslov v Rimu