V svetu za civilni nadzor projekta drugi tir je zaenkrat vključenih 24 članov, med vidnejšimi Jože P. Damijan, Jože Mencinger, Marko Pavliha, Darko Štrajn in Emil Milan Pintar. Svoje delo so predstavili na današnji novinarski konferenci v Ljubljani.

Pintar je pojasnil, da člane sveta povezuje predvsem prepričanje, da ne smejo dopustiti, da bi se na največjem projektu, ki teče ta hip, ponovila situacija v zvezi z gradnjo Teša 6, ki je bila po njegovih besedah na nek način vsem jasna, pa se je ni dalo ustaviti.

Pavliha je dodal, da se agonija neizgradnje drugega tira vleče že vrsto let, z nastopom sedanjega ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča pa se le še stopnjuje.

Z ustanovitvijo po njegovem mnenju popolnoma nepotrebnega projektnega podjetja 2TDK se po njegovih besedah vse bolj dozdeva, da gre za sumljive posle, katerih namen je zlasti astronomski zaslužek posameznikov. "Naš svet bo služil kot nekakšen drugi tir leaks in javnosti razkrival vse informacije," je dejal.

Člani sveta so bili po besedah ekonomista Jožeta P. Damijana že od začetka zelo skeptični nad izjemno visoko vrednostjo projekta drugi tir. Pri tem je spomnil, da je ministrstvo naročilo tudi revizijo, ki naj bi podala odgovore glede vseh možnih realizacij projekta. Po mnenju članov sveta je bil sicer že sam razpis za izvedbo revizije izveden izredno pristransko.

Kot je dejal Damijan, je bil izvajalec, družba Geodata Engineering iz Torina, izbran po dumpinški ceni in mu je bila določena izjemno kratka doba treh mesecev, v kateri naj bi podal celotno revizijo projekta. Prvotno poročilo revizije, preden je ministrstvo podalo pripombe, pa je bilo po besedah Damijana pripravljeno izjemno nekompetentno, nestrokovno in je bilo namenjeno kvečjemu temu, da potrdi vrednost v investicijskem programu, ki jo je naredil DRI.

Štrajn je medtem podvomil v javno-zasebno partnerstvo, sestavljeno iz države in družbe v 100-odstotni državni lasti (2TDK). Kot je poudaril, se vlada ni odločila železnico zgraditi kot je sicer običajno. Pojasnil je, da naročilo za javno infrastrukturo ponavadi prevzame bodisi posredni ali neposredni proračunski porabnik in nato resno ter transparentno izpelje potrebno gradnjo.

Kot je dodal, naj bi sicer 2TDK, ki ga ustanovila država, na koncu kot zasebni partner pridobil koncesijo neposredno brez javnega razpisa. "Vprašljivo je, kako je brez javnega razpisa mogoče podeliti koncesijo, sam menim, da je to v nasprotju z obvezami, ki jih je Slovenija sprejela s pristopom k EU," je dejal Štrajn.

Mencinger je medtem prepričan, da Slovenija lahko sama naredi 25 kilometrov dolgo progo brez vzpostavitve raznih javno-zasebnih partnerstev in podobnih stvari, ki po njegovih besedah služijo samo temu, da denar odteka.