V Portorožu je te dni potekala mednarodna konferenca na temo varnega in zdravega delovnega okolja. Ob tej priložnosti smo se pogovorili s psihologom dr. Aleksandrom Zadelom. V prvem delu pogovora, ki ga objavljamo danes, je spregovoril o pomenu varnega in zdravega delovnega okolja, "ki naj bi posamezniku omogočilo, da ohrani samospoštovanje in občutek lastne vrednosti in da razume, da je mogoče s poštenim delom zaslužiti tisti denar, ki mu omogoči osnovno blagostanje, hkrati pa tudi samospoštovanje in pozitivno samopodobo". Raziskave pa beležijo tudi vse več primerov mobinga na delovnem mestu.
Dr. Zadel v Portorožu: "Vse več mobinga?"
Piran
Zadel, ki je tudi predstojnik Oddelka za psihologijo na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije v Kopru ter ustanovitelj in direktor zasebnega Inštituta C. A. R. (Corpus Anima Ratio), je v pogovoru izpostavil pomen splošne družbene klime, ki je kot pravi takšna, da se ljudje počutijo pod pritiskom praktično povsod. „Tokrat smo s kolegi iskali subjektivno doživljanje stresa in izgorelosti, pri čemer so bile zanimive ugotovitve, da se danes skoraj dve tretjini ljudi počuti pod stresom in so na robu izgorelosti“. Ugotovitve po njegovih besedah kažejo, da se ljudje danes precej slabo počutijo.
Določene primerjave podatkov tako za Slovenijo kot za tujino po njegovih besedah pričajo o dejstvu, da je okoli 10 odstotkov ljudi pred časom doživelo primere mobinga na delovnem mestu. "Veliko ljudi tudi pozna vsaj nekoga, ki je mobing doživel, tako, da zadnji podatki govorijo o 30 - 40 odstotkih primerov. V nekaj letih se je vsaj percepcija ljudi, da je težko, da obstajajo pritiski na delovnem mestu, pri čemer govorimo o omaloževanju, poniževanju, grožnjah in podobnem, dramatično povečala," je pojasnil psiholog.
Posebej pa ga veseli dejstvo, da ljudje veliko prej kot včasih poiščejo pomoč. "Vendarle lahko rečemo, da se je kultura iskanja pomoči, tudi kadar imajo ljudje psihične težave, odmaknila od prepričanja, da je nekdo, če poišče pomoč pri psihologu ali psihiatru, nor. To je dobra novica. So pa še vedno posamezniki, ki se stresa, depresije in anksioznosti sramujejo. Še posebej tisti, ki izhajajo iz bolj tradicionalnih okolij, kjer velja prepričanje, da mora moški poskrbeti za družino in zagotoviti sredstva za preživetje. Če to kljub normalnemu, poštenemu delu, ni možno, so stiske tako hude, da ljudje resnično doživljajo močne identitetne krize“, je še pojasnil v prvem delu pogovora.