Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), Konfederacija neodvisnih sindikatov Slovenije Neodvisnost (KNSS Neodvisnost), Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) in Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) imajo v zvezi s protikrizno politiko vlade veliko pomislekov.

Organizatorji demonstracij: Varčevanje bo še poglobilo krizo

Vse skupaj najbolj skrbi ostro varčevanje, ki ga predvidevata državna proračuna za prihodnji dve leti. Ekstremni rezi po njihovi oceni ne bodo zagnali gospodarstva, temveč bodo krizo še poglobili in bodo vodili v še večjo revščino.

Na sindikalni strani izpostavljajo, da petodstotno krčenje mase plač za javne uslužbence predstavlja poskus, da se delavce iz zasebnega sektorja, ki so po propadu podjetij ostali brez dela, potolaži tako, da na cesti pristanejo še učitelji, medicinske sestre, negovalke.

Glede na to, da proračuna predstavljata velik pritisk na socialno državo, so zelo ostri do vladne odločitve, da zniža davek od dohodka pravnih oseb z 20 na 18 odstotkov, nato pa do leta 2015 na 15 odstotkov. Na ta račun naj bi se namreč prilivi v javno blagajno zmanjšali za 200 milijonov evrov.

Kot poudarjajo sindikati, to ne bo povečalo konkurenčnosti oz. privabilo tujih vlagateljev. Dokaz za to je Nemčija, kjer je ta davek 31-odstoten, pojasnjujejo. Za konkurenčnost je treba krepiti znanje, inovacije, varstvo in zdravje pri delu ter spoštovati delavske pravice in kolektivne pogodbe, dodajajo.

Ko gre za prihodkovno stran proračuna, bi morala država več narediti na izterjavi davčnega dolga, ki ga je čez 800 milijonov evrov, in se spopasti s tabu temami, kot so davčne oaze, menijo delojemalci. Ob tem pozivajo tudi k dodatnemu zaposlovanju davčnih inšpektorjev.

Skrbijo jih tudi "eksperimenti", kot sta ustanovitev t. i. slabe banke in Slovenskega državnega holdinga. Bojijo se namreč, da bo to vodilo v razprodajo in uničenje še tistih delov gospodarstva, ki še funkcionirajo. Moti jih še nova socialna zakonodaja, ki naj bi dokazljivo povečevala revščino.

Zelo so kritični tudi, ker se je vlada odločila, da reformi pokojninskega sistema in trga dela, v katerih so odprta še vsa ključna vprašanja, pošlje v DZ neusklajeni s socialnimi partnerji. To naj bi okrnilo socialni dialog.

Po njihovem mnenju bi bilo treba okrepiti pravno državo - v DZ s premislekom sprejemati kakovostne zakone z daljšim življenjskim obdobjem in nato zagotavljati njihovo izpolnjevanje.

Upokojenci se medtem čutijo opeharjeni, saj so leta vplačevali v pokojninsko blagajno, danes pa iz nje mnogi ne dobijo dovolj za preživetje. Polovica upokojencev namreč dobi manj kot 550 evrov pokojnine.

Mladi na drugi strani ugotavljajo, da bodo največje breme krize na dolgi rok nosili prav oni. Poudarjajo tudi, da se jih že zdaj mnogo namesto z načrtom kariere in družine ukvarja z vprašanjem lastnega preživetja.

Med organizatorji protesta je bilo mogoče ta teden slišati, da se oblasti ne ozirajo na lastno prebivalstvo in da vlada, ki ne ve, da so edino bogastvo, ki ga ima, ljudje, ni vredna da vlada. Skladno s tem so sklenili, da ne bodo čakali križem rok in računali na obljube politikov, da bodo upoštevali njihove ključne pripombe.

Sorodne novice:

Sobotne demonstracije: v Ljubljani možni zastoji

V Trstu spopadi med protestniki in fašisti

Izrazi podpore sobotnim demonstracijam se še vrstijo