Prireditev ob Martinovem pomeni simboličen zaključek vinogradnikovega truda v vinogradu in je namenjena predstavitvi vinogradnikov, vinarjev ter njihovega mošta in mladih vin, pridelovalcem domačih štajerskih jedi in ohranjanju starih navad najlepšega jesenskega dogodka, ko se mošt spremeni v vino.

Ne le na vinorodnih območjih, temveč tudi drugod po Sloveniji pa različna društva in predvsem gostinci god sv. Martina obeležujejo z organizacijo različnih družabnih, etnoloških in tudi športnih prireditev. Prireditve po krščanski tradiciji spremlja krst mladega vina, prav tako ne manjka najznačilnejše kulinarične ponudbe, kot so pečena gos ali raca, nadevana s kostanji ali jabolki, in priloženimi mlinci ter rdečim zeljem.

Kot je povedal direktor Vinske družbe Slovenije Dušan Brejc, je letošnji letnik količinsko zagotovo slabši kot lani, kar pa velja za vso Evropo. Uradnih podatkov še ni, a ocene so takšne, da ima Primorska zagotovo za 40 odstotkov manj od povprečnega letnika, v Podravju in Posavju pa ocenjujejo, da bo letnik manjši za petino. Kot predvideva Brejc, bodo na koncu lahko govorili o v povprečju med 20 in 30 odstotki količinsko slabšim letnikom, to pa bi pomenilo nekje okoli 60 milijonov litrov vina.

Sicer pa o Martinovem pravi, da je to za vinarje še vedno rojstvo vina, čeprav je dejstvo, da zaradi zgodnejših trgatev, ki so se letos začele že avgusta, pridejo do vina že veliko pred sv. Martinom. "Morda v zadnjih letih datum sredi novembra izgublja pomen, a za vse nas, ki živimo izključno od grozdja in vina, je to nedvomno največji praznik," pravi Brejc.