Bonitetna agencija Moody's je danes znižala dolgoročno kreditno oceno Hrvaške z Baa3 na Ba1, torej v območje tveganosti. Kot so pojasnili, ima država slabe možnosti za gospodarsko rast, vladi v Zagrebu pa manjka fiskalne fleksibilnosti. Decembra lani je boniteto Hrvaški na podobno raven znižala tudi agencija Standard and Poor's.
Moody's je obenem spremenil obete za hrvaško boniteto z negativnih v stabilne. V agenciji so se za ta korak odločili na podlagi ocene, da obstaja zgolj omejeno tveganje, da bi prišlo do izraženega poslabšanja fiskalnega položaja in zadolženosti države. Agencija meni, da zaradi krize v državah Evropske unije verjetno ne bo povpraševanja po hrvaških izdelkih, kar bo omejilo hrvaški izvoz.
"Pričakovani vstop države v EU julija 2013 predstavlja pozitiven razvoj dogodkov, sicer pa bodo okoliščine v Evropi in reformska inercija hrvaške vlade verjetno omejili koristi, za katere se ponavadi verjame, da bi se morale zvišati," navaja Moody's v svojem sporočilu, ki ga je podpisala analitičarka Lucie Villa.
Bonitetna agencija dodaja prepričanje, da hrvaška vlada ne more urediti javnih financ brez znižanja davkov ter zmanjšanja sredstev za socialno zavarovanje in ladjedelnice. Po današnjem znižanju ocene agencije Moody's ima Hrvaška najslabšo bonitetno oceno od januarja 1997, navajajo hrvaški mediji.
"Nimamo kaj za dodati oceni, ki kaže na to, kje so problemi na Hrvaškem, predvsem pa v pomanjkanju proizvodnje. Gre za resno opozorilo," je na današnji izredni novinarski konferenci na sedežu vlade povedal hrvaški minister za finance Slavko Linić. Moody'su je sicer odgovoril, da se hrvaška vlada ne ukvarja z zvišanjem vrednosti izvoza temveč z zmanjšanem uvoza.
Obenem je poudaril, da se je vlada spopadla z vsemi težavami, ki jih agencija omenja, med drugim pa da si prizadeva tudi za večja vlaganja zasebnega sektorja v energetiko kot tudi za prestrukturiranje zasebnega sektorja s predstečajnimi pogodbami, da bi rešili delovna mesta in odprli možnosti za nove investicije.
Omenil je tudi, da je vlada sprožila dolgotrajne procese, kot so prestrukturiranje železnic ter nadaljevanje privatizacije javnih podjetij in preoblikovanje javne uprave. Kot primera privatizacije je izpostavil Hrvaško poštno banko (HPB) in zavarovalnico Croatia osiguranje ter koncesije za avtoceste.
Po drugi negativni oceni Hrvaške v slabih dveh mesecih, je napovedal možnost rebalansa državnega proračuna že v prvem trimesečju. Ocenil je, da bodo morali znižati proračunske izdatke ter razmisliti o uvedbi davka na nepremičnine.
Sorodne vsebine: