Gospodarska in socialna kriza iz leta v leto krepi pomen mednarodnega dneva boja proti revščini, ki ga obeležujemo danes. Podatki državnega statističnega urada potrjujejo vsakdanjo izkušnjo, da je revščina vstopila v Slovenijo skozi glavna vrata. Pomoč vse pogosteje potrebujejo tudi zaposleni, še posebej velika žrtev revščine pa so otroci.
Pod pragom tveganja revščine je v Sloveniji lani živelo 13,5 odstotka ali 271.000 oseb. Poleg teh je bilo še 121.000 socialno izključenih oseb, skupaj torej 19,6 odstotka prebivalcev. Zato ne presenečajo pogosta opozorila varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer, da se pri svojem poslovanju na terenu povsod sooča z revščino in socialnimi stiskami.
Največje žrtve so otroci
Pri tem varuhinja še posebej izpostavlja položaj otrok iz revnih družin, ki ne bi smeli deliti usode svojih staršev. Da so prav "najmanjši" med največjimi žrtvami revščine, opozarja tudi psihologinja Ljubica Marjanovič Umek. Kot pravi, imajo otroci, ki živijo v revščini ali na robu revščine, z vidika razvojne psihologijo zelo slabo perspektivo osebnostnega razvoja.
"Smo na točki, ko lahko v prepad revščine zgubimo cele generacije otrok. Treba se je zavedati, da se bodo posledice slabih odločitev čutile ne le v zdajšnjem kriznem obdobju, temveč šele mnogo kasneje. Zato morajo biti otroci enkrat za vselej postavljeni v središče procesa vladnega odločanja," sporočajo iz Unicefa Slovenija.
Pomoč Slovenske karitas v hrani je lani prejelo več kot 120.000 oseb, letos pa število zagotovo ne bo manjše. Število prejemnikov pomoči v obliki prehranskih izdelkov Rdečega križa Slovenije (RKS) se je s 105.431 v letu 2008 do leta 2012 povečalo za več kot 44.000 oseb. Lani je RKS s hrano pomagal 150.186 socialno ogroženim osebam.