Komisija po navedbah virov obžaluje, da Slovenija in Hrvaška kljub njenim najboljšim prizadevanjem v dveh letih nista uspeli najti skupne rešitve za vprašanje terana, kot na primer za istarski pršut/istrski pršut, ki sta ga zaščitili s skupno označbo porekla.

Slovenija je vino "teran" v EU zaščitila z označbo porekla. Zaščitena označba porekla pomeni, da se ne sme na evropskem trgu pod tem imenom pojaviti nobeno drugo vino, ki ne spoštuje pravil, ki veljajo za teran, pridelan na slovenskem Krasu.

A "teran" je tudi sorta grozdja na Hrvaškem. V skladu s pravili EU je mogoča omejena izjema za uporabo imena sorte grozdja, ki sovpada z imenom vina z zaščiteno označbo porekla, so pojasnili viri pri Evropski komisiji.

Komisija zato po navedbah virov meni, da bi bilo treba Hrvaški ob jasnih pogojih v povezavi z etiketiranjem omogočiti izjemo za vino z zaščiteno označbo porekla "Hrvatska Istra", ki se prideluje na okoli 300 hektarjih iz vinske trte "teran".

Ta izjema bi bila torej mogoča pod jasnimi pogoji glede etiketiranja. Na primer, "Hrvatska Istra" bi moralo pisati z večjimi črkami kot "teran" in obe označbi bi morali biti na istem vidnem polju, torej obe na sprednji ali na hrbtni strani steklenice.

Podobne izjeme po navedbah virov že veljajo za vse vinogradniške članice unije, tudi za Slovenijo. Doslej je bilo pod določenimi pogoji odobrenih že več kot 50 takšnih izjem, največ v Italiji, Franciji, Španiji, na Portugalskem in v Nemčiji.

Slovenija ima podobno izjemo v primeru francoskega burgundca, in sicer lahko uporablja skupaj z več drugimi članicami ime Weisser Burgunder, ali v primeru nemške frankinje, ko lahko uporablja ime modra frankinja ali frankinja.

Bruseljski viri so še pojasnili, da je komisija 5. oktobra od Hrvaške prejela obvestilo v povezavi z osnutkom zakonodaje o označevanjem vin z uporabo oznake sorte grozdja, vključno s teranom. Komisija in druge članice lahko podajo pripombe v treh mesecih.

Komisija se je po navedbah virov na hrvaško obvestilo odzvala nedavno s pripombami, ki pa niso javne. Hrvaška mora pred sprejetjem zakonodaje te pripombe upoštevati v največji možni meri.

Komisija naj bi Hrvaško pozvala, naj počaka s sprejetjem zakonodaje, saj namerava sama ukrepati. Januarja naj bi namreč sprožila postopek za sprejetje delegiranega akta, s katerim naj bi EU Hrvaški pod določenimi pogoji odobrila omenjeno izjemo. Ta postopek sprejemanja delegiranega akta, za katerega je pooblaščena komisija, vključuje pa tudi članice unije in Evropski parlament, običajno traja dva do tri mesece.

Pri delegiranih aktih gre za nezakonodajne akte s splošnim področjem uporabe, ki dopolnjujejo ali spreminjajo nebistvene elemente zakonodajnih aktov. Ta postopek se pogosto uporablja na področju skupnega trga, kmetijstva, okolja in prometa.

"S takšnimi nevarnimi potezami se maje ugled Evropske komisije v Sloveniji. Slovenija ne more pristati, da se tako obnaša do nas," je na današnji novinarski konferenci dejal Židan. "Če bo šla komisija po tej poti naprej, bo prišla na evropsko sodišče, kjer bo v precej nemogočem položaju," je poudaril Židan. Bruselj po njegovih besedah takšne izjeme ne more dovoliti tri leta in pol po vstopu Hrvaške v EU.

S takšno potezo bi komisija zaobšla institut pristopnih pogajanj. Za vsako izjemo od pravnega reda mora država namreč zaprositi v času pristopnih pogajanj, Hrvaška pa v tistem času ni zaprosila za trajno izjemo pri uporabi imena teran, je dejal minister.

Če bo komisija vendarle začela postopek za trajno izjemo, bi, tako Židan, "legalizirala hrvaške kršitve, čeprav bi morala biti varuh pravnega reda EU". Dodal je, da bi komisija s takšno potezo prekoračila svoja pooblastila.

Minister je o teh informacijah že obvestil predsednika vlade Mira Cerarja, o tem pa bo na seji v četrtek govorila tudi vlada.

Pridelovalci terana so ogorčeni nad namero Bruslja. "Teran smo zaščitili in zaščita je bila pravočasna in popolna," je poudaril predsednik konzorcija kraških pridelovalcev terana Boris Lisjak. Pridelovalci terana vztrajajo, da lahko le v Sloveniji pridelujemo teran.

"Teran pridelujemo na 86 odstotkih naših vinogradov. Prav zato smo čutili veliko potrebo po zaščiti. Teran smo zaščitili in zaščita je bila pravočasna in popolna in čista kot solza. Od te zaščite ne bomo nikoli odstopili," je dejal Lisjak.

Dodal je, da so Kraševci preživeli 25 let fašizma, sedaj pa jih hoče EU uničiti. "Tega ne moremo dovoliti, zato se bomo še naprej borili," je dejal Lisjak.

Enolog Miran Vodopivec je poudaril, da so imeli Slovenci v zgodbi o teranu zgodovinske, ekološke in pedološke argumente, tradicijo in kulturno dediščino. "Sedaj pa Hrvatje trdijo, da imajo iste ekološke pogoje kot mi, vendar to ni res," je dodal.

Marjan Colja iz Vinske kleti Kras pa je dodal, da so pridelovalci terana na Krasu ogorčeni nad ravnanjem Bruslja, niso pa presenečeni. "Evropska komisija je pomagala Hrvaški, da je prišla do tega položaja, ki ga ne podpiramo. V treh letih in pol smo večkrat opozorili, da je teran na Krasu zelo pomemben, vendar pa na to nismo dobili nobenega odgovora, kar kaže na ignoranco Bruslja," je dodal.

Zato državi in pridelovalcem po njegovem mnenju ne ostane nič drugega kot tožba, lahko tudi odškodninska.

Komisija po neuradnih informacijah meni, da bi bilo treba Hrvaški ob jasnih pogojih v povezavi z etiketiranjem omogočiti izjemo za vino z zaščiteno označbo porekla "Hrvatska Istra", ki se prideluje na okoli 300 hektarjih iz vinske trte "teran".