Zdravnik specialist s petimi do sedmimi leti delovne dobe bi po mnenju ministra Bešiča Loredana, za svojo osnovno opravljeno dejavnost v sistemu moral prejemati dve povprečni neto plači in biti za dodatno opravljeno delo nagrajen z variabilnim deležem. "Ali pa bi mu bila ta plača sorazmerno odvzeta, če ne opravlja tistega, kar bi moral v nekem osemurnem delovniku narediti," je poudaril ter dodal, da bi bila dežurstva in pripravljenost na delo ovrednotena posebej. Koliko bi bilo ovrednoteno delo zdravnika po 20 do 25 letih kariere, ki je v sistemu javnega zdravstva uspešno izpolnil vse svoje obveznosti, pa je po besedah ministra, stvar pogajanj s sindikati in plačnikom.

"Poklic zdravništva in odgovornost, ki jo nosimo, sta vendarle težko primerljiva z ostalimi poklici v javni upravi. To razvite države vedo. A zdravnik, ki je dobro plačan, mora na koncu pokazati tudi svoje rezultate in sprejeti, da so ti rezultati sledljivi, primerljivi z zahodnim svetom," je poudaril.

Sistema za spremljanje učinkovitosti dela zdravnikov trenutno v Sloveniji ni, a na ministrstvu želijo to spremeniti. Po besedah Bešiča Loredana na tem intenzivno delajo in trenutno pridobivajo podatke, koliko dela kateri zdravniki različnih specialnosti dejansko opravijo. Pri tem se bodo osredotočili na to, koliko prvih in kontrolnih ambulantnih pregledov, operacij in posegov je opravil posamezni zdravnik v zdravstveni ustanovi.

"To bomo primerjali z vsemi ustanovami in dobili neka izhodišča, s katerimi bomo potem na ministrstvu skupaj s plačnikom (ZZZS), pa seveda z zdravniki, našli kriterije za objektivno ugotavljanje učinkovitosti dela," je pojasnil. Podatke bodo po njegovih napovedih zbrali do konca meseca.

V zdravniških vrstah so do tega zadržani

"Večkrat smo že dobili poziv Fidesa, da se moramo o tem pogovoriti, da moramo izbrati pravilno metodologijo. S tem se strinjamo, a želimo najprej pridobiti objektivne podatke, jih predebatirati in na podlagi tega nato poiskati pravo pot v dobrobit pacienta oziroma uporabnika zdravstvenega sistema," je poudaril.

V sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije se medtem pripravljajo na stavko, napovedano za 19. oktober. Zahtevajo izstop in enotnega sistema plač v javnem sektorju, čemur pa vladna stran nasprotuje in bo pri tem stališču po napovedih ministra vztrajala.

Zdravniki med drugim opozarjajo na plačna nesorazmerja, ki so nastala po novembra lani sklenjenem dogovoru in so delu zaposlenih v zdravstveni negi prinesla višje plače. Kot je izpostavil Bešič Loredan, medicinska sestra, ki ni odgovorna nosilka zdravstvene dejavnosti, nikjer na svetu nima višje plače kot zdravnik, kar se je ponekod zgodilo po novembrskem dvigu plač. "Zdravnik specialist, ki je nosilec odgovornosti, mora biti za to tudi ustrezno nagrajen in ta plačna razmerja morajo biti jasna," je poudaril.

Vladni protipredlog za pogajanja o stavkovnih zahtevah Fidesa gre tako v "poskus uravnoteženja nesorazmerij", podrobnosti pa pred petkovim srečanjem s Fidesovimi sindikalnimi predstavniki, minister ni želel pojasnjevati. Je pa napovedal, da bodo šli nasproti vsem skupinam zdravnikov, pri tem pa bodo "ciljali veliko bolj na skupino mladih zdravnikov in specialistov". Opredelili se bodo tudi do največje skupine, torej do skoraj 50 odstotkov zdravnikov, ki trenutno dosegajo plačni strop za uslužbence v javnem sektorju v 57. plačnem razredu.