Senat je za krive očitanih jim dejanj spoznal Anesa Selmana, Marka Bubliča, Sandro Udrih in Dejana Zupana. Pri tem je Selmana obsodil na 10 let zapora, Bubliča na osem, Zupan na sedem, Udrihovo pa na štiri leta zapora. Predsednik senata Gorazd Fabjančič je v obrazložitvi sodbe pojasnil, da obsodba temelji na dokazih, pridobljenih v Italiji.

Vsi štirje obtoženi so po Fabjančičevih besedah imeli točno določene naloge v hudodelski združbi, svojega početja pa so se nedvomno zavedali. Kazni so zato primerne teži kaznivih dejanj, je pojasnil sodnik in dodal, da je pri Udrihovi upošteval, da je mati samohranilka.

Obtoženi bodo plačali tudi sodne stroške

Bublič, Selman in Udrihova bodo morali plačati svoj del stroškov sodnega postopka, Zupan pa je bil zaradi svojega gmotnega stanja tega oproščen. Prav tako ne bo treba stroškov sodnega postopka plačati 13 oproščenim, saj bo del bo bremenil proračun.

Vsem ostalim je sodišče izreklo oprostilo sodbo, pri čemer je Fabjančič povedal, da je senat pri odločitvi upošteval, da so bili izločeni dokazi, pridobljeni v Srbiji in Sloveniji. Preostali dokazi, ki so se nanašali na domnevno preprodajo mamil v Italiji in Urugvaju, pa so bili po njegovih besedah nezadostni za obsodbo.

Sodba je bila pričakovana po izločitvi dokazov

Tožilka Blanka Žgajnar je v izjavi po razglasitvi sodbe povedala, da je bila odločitev sodišča pričakovana glede na izločitev dokazov in na dokaze, ki so ostali v sodnem spisu. Se pa bo tožilstvo pritožilo tako na sodbo kot tudi na sklep o izločitvi dokazov, je napovedala. Z obsodilnimi sodbami je tožilstvo zadovoljno, ne pa tudi z višino kazni. Dodala je, da bodo z nestrpnostjo pričakovali odločitev višjega sodišča.

Obsojeni in oproščeni po razglasitvi sodbe niso dajali izjav, nekaj izjav so dali le njihovi zagovorniki. Zagovornik prvoobtoženega Dragana Tošića Luka Zajc je ocenil, da zmagovalka v dosedanjem postopku ni obramba, niti niso zmagovalci obdolženci, ampak je zmagovalka pravna država.

Po besedah Zajca je sporočilo razsodbe, da ni bistveno, da o nekomu tisočkrat rečeš, da je nekaj storil, ampak je bistveno to, ali je to res storil in ali za to obstajajo dokazi. "Kakor je v razsodbi jasno povedalo sodišče, teh dokazov v primeru Dragana Tošića ni bilo," je dejal.

Bo sodba vzdržala tudi na drugi stopnji?

Drugi Tošićev odvetnik Marko Bošnjak pa je izrazil pričakovanje, da bo sodba v primeru Tošića vzdržala tudi na višjem sodišču.

Dejan Markovič, zagovornik Anesa Selmana, ki ga je sodišče obsodilo na deset let zapora, z obsodbo ni zadovoljen, prav tako ne z izrečeno kaznijo, zato je napovedal pritožbo. Je pa zadovoljen, da je bil Selmanu odpravljen pripor.

Sodišče je sicer vsem štirim, ki so bili bili še v priporu, tega v razsodbi opravilo. Predsednik senata je v razsodbi pojasnil, da je bilo sodišče to dolžno storiti, saj tožilstvo v končni besedi podaljšanja pripora ni predlagalo.

Okrožna državna tožilka Blanka Žgajnar je v izjavi za medije po sodbi pojasnila, da je podaljšanje pripora do pravnomočnosti sodne odločitve predlagala že ob vložitvi obtožbe. Sedaj bodo pogledali, kakšna je vsebina sklepa sodišča, je dejala Žgajnarjeva, in se pritožili, če bo potrebno.

Z ljubljanskega okrožnega sodišča so v sporočilu za javnost dodatno pojasnili, da tožilstvo pred izrekom sodbe ni podalo predloga za podaljšanje pripora.

Po mnenju predsednika društva kriminalistov Slovenije Jakoba Demšarja je bila takšna sodba pričakovana. Sodna in pravna borba se bo po njegovem nadaljevala okoli vprašanja, kdaj je dokaz pridobljen nezakonito. Ob določilu glede prepovedi uporabe nezakonito pridobljenih dokazov namreč opozarja, da je "hudič v podrobnostih".

Ključno vprašanje je, ali so bili dokazi, ki jih je odobrilo srbsko pravosodje, nezakoniti zgolj zato, ker v Srbiji telefonskih prisluhov ni opravila kriminalistična policija, ampak njihova obveščevalna služba, pravi.

Ali so bile napake pri dokazih tako hude?

V nadaljevanju se bo treba po Demšarjevih besedah odločiti, ali je lahko tako "drobna zadeva" razlog za izločitev dokazov oziroma ali je za naše pravosodje to res tako huda kršitev naše zakonodaje in poseg v pravice obtožencev, da je bilo treba te dokaze umakniti. To se bo po njegovem mnenju verjetno na podlagi pritožbe državne tožilke spraševalo tudi višje sodišče. Domneva namreč, da bodo tožilstvo in verjetno tudi odvetniki gnali zgodbo do vseh višjih pravnih instanc.

Bojan Dobovšek s Fakultete za varnostne vede pa meni, da je glavni cilj, ki je omejevanje kriminalitete, vsekakor dosežen. Za trgovino z drogami je značilno, da je konkurenca med kriminalnimi skupinami velika, in tisti, ki se znajdejo v postopkih, že s tem postanejo bolj ranljivi, pojasnjuje.

Po njegovih besedah je zanje še najmanjša sankcija, da gredo v zapor. Večja sankcija je, če so odrezani od denarja in če skupina s tem svojim neuspehom slabi.

Veniger: "Zavrnitev dokazov je bila destimulativna"

Generalni direktor policije Stanislav Veniger je v pogovoru pred izrekom sodbe poudaril, da je bila zavrnitev dokazov, ki so jih zbrali slovenski kriminalisti, zagotovo destimulativna za vse, ki so zadevo preiskovali. Izrazil je tudi prepričanje, da je bilo vse "urejeno skladno s stroko in zakoni". V nasprotnem primeru bi namreč pomenilo, da je policija delala protizakonito. "Takih primerov pa se ne spomnim, da bi kdaj bili," je dejal.