Pripravljaš se na izid tvojega novega CD-ja. Kakšen zvok lahko pričakujemo, kako in s kom je nastajala plošča?

Tako je. 17.  decembra bom predstavila svoj prvi CD v Svetovni kavarni Sputnik v Ljubljani. Ideje so nastajale počasi. Najprej sem sama posnela na diktafon osnutek za dve skladbi in razmišljala, kako bi to predelala. Poklicala sem kitarista Gašperja Kržmanca, ki je bil navdušen nad idejo in tako sva začela s sodelovanjem. Ker sva bila oba zelo zasedena s koncerti, službo in predavanji, sva se v začetku redkeje dobivala, a ko sva se, je delo potekalo intenzivno.

Pogosto se poraja vprašanje, kaj je nastalo prej − teksti ali glasba.

Pri meni so najprej nastali teksti. Ob poznih nočnih urah, ko sem se končno pripeljala domov s koncerta, nisem mogla tako hitro zaspati. Zato sem se usedla za računalnik in začela pisati. Včasih se mi je kaka ideja rodila kar tako, med potjo v Celovec ali med rekreacijo. Plošča bo akustična. Skladbe so bolj mirne, vključujejo svetovne ritme: bossa nova, samba, itd. K sodelovanju sem povabila tudi goste: Nina Mureškiča in Gorana Moskovskega na tolkalih, Jošta Drašlerja in Klemna Krajca na kontrabasu, Lenarta Krečiča na saksofonu, Tilna Artača na violončelu in Francesco Viaro na spremljevalnih vokalih. Moram še dodati, da je besedilo za eno skladbo napisal Tilen Majerič.

Z glasbo se ukvarjaš pravzaprav že od malih nog, preigravala si že več stilov, igrala si tudi violino. Jo še primeš kaj v roke ali si se posvetila izključno petju? Koliko koristi pevcu predhodno igranje glasbenih inštrumentov v glasbi in razvoju?

S pevsko kariero sem začela pri dvanajstih letih. Sodelovala sem na različnih prireditvah in festivalih, kjer sem dobila številna priznanja in nagrade. Seveda se je dejansko vse začelo, ko so se na Obali ustvarile različne pop-rock zasedbe, v katerih sem pela. Poleg petja sem se učila tudi igranja violine na osnovni glasbeni šoli v Kopru. Ko sem zaključila 9. letnik violine, sem se odločila, da se bom posvetila samo petju. Takrat sem postavila igranje violine na stranski tir. Pela sem v raznih skupinah, nastopala in snemala veliko kot spremljevalni vokal za razne slovenske izvajalce. Ni bilo časa za kaj drugega, samo za študij in petje sem ga našla. Učenje violine mi je dalo veliko: možnost sprostitve in izkušnjo javnega nastopanja na šolskih koncertih ter rast glasbenega razvoja.

Menim, da je za pevca učenje glasbenih inštrumentov v glasbi in razvoju velikega pomena, skorajda nujno. Inštrument je na nek način sredstvo izražanja med človekom in glasbo. Z njim si pevec izostri občutek za intonacijo. Brez igranja inštrumenta je dosti težje razviti svoj posluh.

Sodelovala si že z mnogimi glasbeniki, med njimi tudi z zasedbo Zmelkoow. Kako je prišlo do tega sodelovanja, je bila vmes tudi želja po zabavi? Lahko poveš kakšno anekdoto iz glasbenega življenja?

S skupino Zmelkoow redno sodelujem že od leta 1999. Takrat sem hodila veliko na koncerte. Zmelkoow so bili takrat med najpopularnejšimi in meni najljubšimi bendi. Ne spomnim se točno, kako je prišlo do sodelovanja. Enostavno se je zgodilo. Vsak koncert je svoja anekdota. Naj omenim le pripetljaj, ko se je naš prelestni zvezdnik, pevec Goga, priplazil po vseh štirih do pevca skupine Čuki – ki so predolgo zavlačevali z nastopom − in ga ugriznil v nogo pred veliko množico ljudi.

Imela boš promo koncert v Ljubljani, kdaj in kje pa lahko pričakujemo tvoj koncert na Obali? V svoji dosedanji karieri si bila razpeta med Koprom, Trstom, Ljubljano in Celovcem. Kaj pomeni za glasbenika potovanje in ali čutiš kaj domotožja?

Koncert na domačih tleh je planiran nekje v začetku naslednjega leta. Se še dogovarjam glede kraja in datuma. Potovanje mi pomeni veliko stvari: nova poznanstva, nove kraje, seznanjanje z drugimi kulturami in njihovim življenjem, učenje novih stvari. Domotožje začutim recimo takrat, ko podoživim kak trenutek ali situacijo v drugem kraju ali med drugimi ljudmi. Ker so tovrstna potovanja zelo kratka in ker študiram v Celovcu, ni tako hudo. Kadar je le možno, pridem pozdravit svoje domače.

Nam lahko zaupaš še kaj posebnega glede ustvarjanja zadnje plošče, od kod si jemala inspiracijo za pesmi, je kakšna, ki ti je posebno všeč in ti več pomeni?

Plošča je nastajala zelo spontano. Ko sem začutila, da moram pisati, sem pisala. Ko se je rodila ideja za kako melodijo, sem jo posnela. In tako se je počasi mozaik idej sestavil. Inspiracijo za besedila in glasbo sem dobila na potovanjih, predvsem v poletnem času. K nastanku te plošče je veliko pripomoglo tudi poslušanje tujih izvajalcev. Zato so tri skladbe v tujem jeziku. Dve skladbi sta napisani v italijanskem jeziku, ena pa v angleškem jeziku. Italijanščina mi je kot jezik že od nekdaj pri srcu, saj sem obiskovala italijanske šole. Veliko je tudi italijanskih izvajalcev, ki so me inspirirali. Z angleščino se tudi srečujemo, saj jo ogromno medijev posreduje in smo z njo v stiku vsak dan. Poleg tega je zelo speven jezik. Večina skladb pa je v slovenščini, ker je to moj materni jezik in se z njim najlažje izražam. S slovenskimi skladbami želim tudi širiti in bogatiti slovensko glasbo. Vesela sem, ker bom lahko kmalu to delila z ostalimi.