Središče Rotunda je bilo polno, kot še nikoli. Morda je za to kriv predavatelj, ki je dober retorik in zna tematiko predstaviti na zanimiv način, morda sama tematika, ki je zelo aktualna in se dotika vsakega posameznika. Dejstvo je, da je Rotunda včeraj zvečer pokala po šivih. Brezvoljnost, apatija in depresivnost na eni strani ter potreba po vedrini, zadovoljstvu in sreči na drugi so pogosta čustvena stanja modernega potrošnika. Ali je možno načrtovati in živeti zadovoljno življenje, ne da se spremenijo drugi? Na to in še na mnoga druga vprašanja je odgovoril skozi predavanje klinični psiholog Aleksander Zadel.
Aleksander Zadel: "Smo svetovni prvaki v sekiranju!"
Potrošniška družba nas sili v nek prisiljen nasmešek. Tako mediji kot mi sami imamo tendenco ob nesrečah, da poosebljamo naravo in predmete: ceste so pobrale krvni davek; gore, ki jih je ljubil, so ga vzele.
Zadel pravi, da smo Slovenci svetovni prvaki v sekiranju: "Imam službo, ampak ne vem, kaj bo jutri. Manjka nam odgovornosti! Tu se začne zapletati klopčič našega življenja. Nismo pripravljeni živeti v skladu z našimi cilji in pričakovanji."
Naše počutje izvira iz našega življenja
Kaj je razložil Zadel? Da se vse začne že zelo zgodaj, v našem otroštvu. "Ko otrok pride domov," pravi, "ga čaka eden od staršev s klasičnim vprašanjem o tem, kako je bilo v šoli. Potem ga običajno spustimo do resursov, kot so internet, hladilnik ali kaj drugega. Dejansko vzgojimo žrtev. Otrok pospravlja sobo, da gre prej lahko ven, to je pa dejansko odvisno od počutja matere, ki je recimo imela dober dan v službi s strankami. Tako otrok misli, da je dejansko vse odvisno od drugih." Zadel pravi, da se moramo prenehati postavljati v vlogo žrtve in preiti v vlogo lovca. Stremeti k temu, da izpolnjujemo svoje potrebe.
Pri tem je omenil piramido potreb po Maslowu in teorijo postavil na glavo; edino smiselno je zadovoljevanje vseh potreb, oziroma da so te skladno zadovoljene. "Ali bi kakšen človek tvegal svoje življenje za osvobodilni boj, če upoštevamo piramido potreb, svoboda je namreč nad primarnimi potrebami? Zakaj ekstremni športniki tvegajo svoje življenje, saj to ni racionalno," se je vprašal.
Življenje je boljše kot kinder jajček!
Vzgoja otroka zato ni le pohvala ali graja. Po Zadelovem mnenju je predvsem povratna informacija. Pri tem je pozoril na razliko med dejanskim in želenim stanjem. Željeni efekt ni le materialni dosežek, ampak tudi samopodoba, dobra volja, samouresničitev.
Pomembno v življenju je tudi partnerstvo. Zakaj izberemo partnerja? Verjetno ne bi radi slišali, da smo ga izbrali samo zato, ker nam biološka ura tiktaka. Boljši odgovor je verjetno zato, ker je bil najboljši na razpolago. Redko slišimo, da se je moški zagledal v žensko, ki je bila sama in otožna v nekem kotu. Vedrina pritegne. Iskanje zadovoljstva je pri vlogi lovca ključnega pomena.
Naše življenje je boljše kot kinder jajček. Slednji sestoji iz treh stvari: čokolade, mleka in presenečenja. Naše življenje ima pa kar pet sestavin: potrebe po preživetju, po moči, po zabavi, po druženju, po svobodi. Velikokrat pa se zgodi med zakoncema, da ima nekdo višjo potrebo po preživetju oziroma po varnosti, drugi, običajno moški, pa po svobodi. Tovrstne težave se lahko rešuje le z dialogom in usklajevanjem potreb. Ne čudi recimo, je razložil Zadel, da pride do zakonskih težav predvsem zaradi tovrstnih zadev.
Ob kakšnem posebnem dogodku, kot je rojstvo otroka, poroka ali na poseben dan, občutimo srečo. Kar je pa narobe, je to, da ljudje iščemo absolutno srečo, ki je nedosegljiva. "To je popolni nesmisel," meni Zadel.
Zadel še pravi, da je ključno za izpolnjevanje naših potreb naše vedenje, cilj je osmišljati svoje življenje. "Ni potrebno, da se zamenja vlada, da spremenite partnerja ali da se preselimo na Novo Zelandijo, da bi se nam spremenilo življenje, pomembno je spremeniti naše navade," je še povedal klinični psiholog.
35 LET IN ŠE VEDNO BREZPOSELN....