Evropske pridelovalke sadja in zelenjave se v teh dneh borijo z enim najbolj zgodnjih vročinskih valov. Italijanski kmetovalci trpijo najhujšo sušo v zadnjih 70 letih in ker so v Padski nižini omejili porabo vode, bo pridelek za tretjino do polovico manjši. Nič manjše skrbi ne pestijo istrske kmetovalce, saj je oskrba z vodo v Slovenski Istri odvisna od nakupa pri Istrskem in Kraškem vodovodu. In potem so tukaj še podražitve zelenjave in sadja, ki letijo v nebo. "Slovenski kmet ne more nositi bremena pritiskov stroškov repromateriala, niti ni tisti, ki je kriv za povišanje cen zelenjave na slovenskih policah. Za to je kriv v prvi vrsti tisti, ki je dvignil cene materialov (gnojil, škropiv, semen,embalaže …) in energentov, ki so potrebni za pridelavo, in posledično so se zaradi vseh teh stroškov višje cene prenesle po verigi navzgor na trgovske police", poudarjajo v koprski Kmetijski zadrugi Agraria.
AGRARIA O ASTRONOMSKIH PODRAŽITVAH: "Ni slovenski kmet tisti, ki je kriv za zvišanje cen zelenjave na trgovskih policah"
Koper
Huda vročina in suša, ki je te dni zajela velik del Evrope, bo seveda imela posledice pri preskrbi s hrano v EU in tudi v Slovenski Istri so vodni viri izredno skromni. "Je pa res, da kmetovalci poznamo sušo v Istri in vemo, kako ravnati z vodo. Namakamo kapljično, imamo zastirne folije proti izhlapevanju. Včasih je veljal rek 'suša pobere 50 odstotkov, moča 75 odstotkov'. Če je dovolj vode, je kmetijska proizvodnja lahko bistveno boljša," pojasnjuje vodja proizvodnje v KZ Agraria Koper Patricia Pirnat.
Tudi Pirnatovo skrbi, da se ne bo mogoče izogniti posledicam zgodnjega vročinskega vala, saj so zime izredno sušne že več let zaporedoma. Za zgodnje vrtnine, ki jih v preteklosti ni bilo potrebno namakati, je zdaj namakanje nujno potrebno. Problematični so vodni viri, ki so izredno pomembni za namakanje sadik in polj za jesensko-zimsko proizvodnjo.
KZ Agraria: Zavedamo se velike odgovornosti, ki je trenutno na kmetovalcih
"Visoka temperatura bo povzročila nenadno zorenje in nenaden pritisk količin na trg, glede na vse težave, ki nas že zdaj pestijo. Žal se bo lahko zmanjšala tudi količina pridelkov," pravi Pirnatova. V Kmetijski zadrugi Agraria se zavedajo velike odgovornosti in bremena, ki je trenutno na kmetovalcih, saj so izredno pomembni za pridelavo in preskrbo s hrano.
"Po naših najboljših močeh bomo poskrbeli, da bo hrane dovolj. A imamo težave, ki nas pestijo že več let, od pomanjkanja kmetijskih površin do neurejenih namakalnih sistemov, pa vremenske neprilike, ki jih nihče ne more vnaprej predvideti," razlaga vodja prodaje.
Ob tem izpostavlja, da tržni pridelovalci zelenjave in sadja znajo ravnati z vodo. "Kdo jo nesmotrno porablja, vam ne znam povedati, ker kmetje jo uporabljajo zelo racionalno za svojo proizvodnjo v času pridelave. Vodo lahko rešimo s padavinami, a če padavin ni … Ena možnost je ureditev zbiralnikov za zbiranje vode pozimi, ko je je dovolj. Vendar je na tem področju veliko birokratskih preprek, s katerimi se ukvarjamo že dolgo let in smo pri tem žal neuspešni."
Pirnat: Evropski trg je prost in stanje je več kot alarmantno
Na napoved nove vlade, da bo država začela izvajati inšpekcijske nadzore nad trgovci, ki imajo previsoke marže, Pirnatova odgovarja:
"Evropski trg je prost in stanje je več kot alarmantno. Pridelovalci sadja in zelenjave so imeli pri nas, lahko rečem, kar kritični sestanek. Kljub visokim cenam gnojil, škropiv, folij in ostalih materialov, ki so potrebni za proizvodnjo, so se stroški povečali za 60 odstotkov. Na drugi strani je kmet deležen minimalne odkupne cene. Kmet ni tisti, ki oblikuje cene, nosi pa breme povišanja cen repromaterialov."
Kmet bo kot izredno odgovoren svoje pridelke pobral, a bo s proizvodnjo zaključil, opozarja Pirnatova in ko se enkrat kmetija zapre, je ni več mogoče aktivirati.
Kdo je kriv za astronomske podražitve na trgovskih policah?
"Pri pridelavi zelenjave, če govorimo samo v Sloveniji, smo izredno slabo samooskrbni, na najnižjem nivoju. Odnos, ki ga je imela država do kmetijstva, je lahko rečem, da že nesprejemljiv. Upam, da se zavedamo, da je prehrambena varnost v državi izredno velikega pomena," dodaja.
Zato v koprski kmetijski zadrugi pričakujejo predvsem pomoč države in državnih institucij po sistemu, kakršnega so deležne druge države članice EU. "Slovenski kmet ne more nositi bremena pritiskov stroškov repromateriala. Slovenski kmet tudi ni tisti, ki je kriv za povišanje cen zelenjave na trgovskih policah," zaključuje Pirnatova.