Dodal je, da bi lahko konference v okviru projekta Slovenija 2030 v prihodnosti postale "nek pomemben intelektualni proces, ki smo mu bili Slovenci priča v 80. letih, ko se je sredi intelektualnega vrenja budilo spoznanje, da potrebujemo demokratično okolje".

Ko bomo razpravljali o prihodnosti, bomo hkrati razpravljali o današnjih problemih, je dejal predsednik države. Tako bodo začeli z vprašanjem, ali je mogoče oz. ali je smiselno v današnjih okoliščinah razmišljati o prihodnosti.

Pahor se je odločil k razpravi in oblikovanju zaključnega dokumenta povabiti "najširši krog različno mislečih ljudi, posameznikov, ki so pripravljeni z izkušnjo sedanjega časa sooblikovati načrt našega prihodnjega vsestranskega razvoja".

Med vabljenimi so ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič, ugledna klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, literat Alojz Ihan, ustanoviteljica dobrodelne organizacije Anina zvezdica Ana Lukner, predsednica upravnega odbora SKB Cvetka Selšek, rektor Univerze v Mariboru Danijel Rebolj, geograf Dušan Plut, predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič in predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Jože Trontelj.

Udeleženci bodo s predsednikom republike med drugim spregovorili o aktualni gospodarski krizi in o vprašanju, ali gre za cikličen pojav ali pa kriza najavlja nekatere paradigmatične spremembe evropskega in svetovnega razvoja.

Geograf Dušan Plut je sicer pred začetkom konference poudaril, da je treba reformirati gospodarstvo, ki bi moralo postati socialno, čim bolj pravično in ekološko odgovorno. Ključno se mu tudi zdi, da javne dobrine ostanejo dostopne vsem prebivalcem Slovenije. To, kot poudarja, posebej velja za naravne dobrine. Če bo prišlo do privatizacije vodnih virov, bo po njegovem prepričanju to nacionalna katastrofa.

Sorodne vsebine:

Pogajanja ponovno v sredo

Italijanski parlament izvolil Napolitana

Italijani imajo dovolj stare politične kaste