Slovenska ustava v svojem 64. členu, ki opredeljuje posebne pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti, med drugim določa, da je obema manjšinama ter njunim pripadnikom zagotovljena pravica, da "za ohranjanje svoje narodne identitete ... razvijajo gospodarske, kulturne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti ter dejavnosti na področju javnega obveščanja in založništva".

"S finančnimi sredstvi, ki jih italijanska narodna skupnost dobiva od slovenske države, pa ne moremo govoriti o razvoju, saj kvečjemu stojimo na določeni ravni," je ocenil Scheriani. Slovenski zakoni na področju varstva manjšin so sicer, kot priznava, napredni, "ampak na žalost se teh zakonov ne uresničuje". Pri tem opozarja še posebej na implementacijo dvojezičnosti oziroma njeno izvajanje v praksi.

O konkretnih vplivih državnih proračunov za prihodnji dve leti je še težko govoriti, vendar bodo po za zdaj razpoložljivih informacijah proračunska sredstva za delovanje italijanske narodne skupnosti na kulturnem področju v letu 2013 ostala nedotaknjena, medtem ko je za leto 2014 predvideno zmanjšanje sredstev, kar lahko negativno vpliva na delovanje manjšine na tem področju, izpostavlja predsednik obalne samoupravne skupnosti.

V letu 2011 je bilo za kulturni program za italijansko narodno skupnost (ta vključuje delovanje zavoda, ki ga je ustanovila narodna skupnost, ter sredstva, namenjena za javne razpise oziroma pozive za druge izvajalce narodne skupnosti) namenjenih 308.040 evrov, za leto 2012 pa 283.028 evrov, so pojasnili na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ).

Dolgoletne težave

Problemi pri delovanju radia in televizije v italijanskem jeziku po drugi strani niso nastopili s krizo, ampak se vlečejo že vsaj pet ali šest let, pojasnjuje Scheriani. Kot ugotavlja, zaposlenih, ki odhajajo v pokoj, niso mogli nadomestiti, s tem pa so izgubili tako novinarski kot tehnični kader. Težavo predstavljajo tudi omejitve pri angažiranju pogodbenih sodelavcev.

Glede na trenutno stanje Scherianija skrbi, da bo v letu 2013 in naslednjih letih prišlo tudi do programskih rezov, kar pa je zanje nedopustno. "Programi v italijanskem jeziku so kakovostni in so osnovni za sam obstoj italijanske narodne skupnosti na tem območju," trdi Scheriani. Z vodstvom RTV Slovenija, vladnim uradom za narodnosti ter ostalimi, ki soodločajo o sredstvih, bi zato želeli priti do dogovora, po katerem bi v letu 2013 vsaj zaustavili "prosti pad" italijanskega programa in ga obdržali na ravni letošnjega leta, brez rezov, takšno raven financiranja pa bi nato obdržali nekaj let do izboljšanja finančnega položaja države.

Tretje ključno področje za manjšino je šolstvo. Po podatkih, dostopnih na spletni strani vladnega urada za narodnosti, je v šolskem letu 2011/12 tri vrtce z italijanskim učnim jezikom na narodnostno mešanem območju obalnih občin obiskovalo skupaj 438 otrok, tri osnovne šole s podružnicami skupaj 411 učencev, tri srednje šole z italijanskim učnim jezikom pa skupaj 142 dijakov. Na vprašanje, ali bodo finančna sredstva v prihodnje zadostovala za delovanje teh šol v enakem obsegu kot do zdaj, so na MIZKŠ odgovorili le, da so osnovne in srednje šole z italijanskim učnim jezikom "del šolstva in kot take jih bomo na ministrstvu tudi obravnavali".

Koraki nazaj

Scheriani, ki je hkrati tudi ravnatelj srednje poklicne šole z italijanskim učnim jezikom v Izoli, osebno upa, da kakšnih posebnih rezov za šole z italijanskim učnim jezikom ne bo. Kot poudarja, pomeni namreč vsak rez v tako majhno šolsko in siceršnjo populacijo "velik korak nazaj v samem razvoju teh šol".

Med odprtimi problemi je Scheriani omenil investicijo v stavbo podružnične osnovne šole v Sečovljah, ki je trenutno iz varnostnih razlogov zaprta, ter reševanje stavbe v središču Kopra, kjer domujeta italijanska osnovna in srednja šola. Z ministrstvom, s katerim imajo odprto delovno omizje za pogovore o vseh perečih problematikah, bi želeli zaenkrat doseči vsaj nek dogovor glede vrstnega reda in časovnice reševanja odprtih problemov, dodaja predsednik obalne samoupravne skupnosti.