Sestanek je bil sicer sprva načrtovan že ta teden, vendar predstavniki izbrisanih niso bili zadovoljni s tem, da jim, kot pravijo, z ministrstva niso poslali nobenega gradiva. Tokrat so poslali osnutek zakona, "sicer prepozno, ampak tudi to smo požrli," je za STA dejal Matevž Krivic iz Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije. Tako bodo v ponedeljek Virantu podali preliminarne pripombe, ki naj bi jih ministrstvo nato uporabilo oziroma poskušalo uporabiti za izboljšavo zakona. Pred ponedeljkovim sestankom zato Krivic ne želi ničesar napovedovati oziroma komentirati.

Pričakovati iskanje kompromisov; izbrisani nezadovoljni z vladnim predlogom odškodninske sheme

Ker gre zgolj za osnutek zakona, je pričakovati burno razpravo in tudi določene spremembe zakonskega predloga. Izbrisani naj namreč ne bi bili zadovoljni z vladnimi predlogi, predvsem ne z bistvenim določilom, da jim je država pripravljena izplačati po 30 evrov odškodnine za vsak mesec izbrisa. "To je zame prvoaprilska šala," je za STA dejal aktivist Irfan Beširević.

Besedila osnutka Virant pred posredovanjem predstavnikom izbrisanih ni želel podrobneje predstavljati, je pa pojasnil, da predvideva rešitev vprašanja odškodnin s pavšalom v enostavnem upravnem postopku. Dokončna odločitev glede višine pavšala še ni sprejeta, je pa po njegovih besedah določen krog upravičencev. Upravičenci bi bili vsi, ki so si pridobili dovoljenje za stalno prebivanje ali slovensko državljanstvo, in sicer bodisi po osnovnih zakonih, torej zakonu o tujcih ali zakonu o državljanstvu, ali pa po poznejših zakonih, sprejetih za ureditev statusa izbrisanih oseb. Pogoj bo torej, da si je oseba uredila status oziroma vložila nek napor v urejevanje statusa.

Po trenutnem osnutku odškodnina okoli 8000 izbrisanim

Kot je zapisano v osnutku, bo povračilo škode izbrisanim državni proračun stalo okoli 32,4 milijona evrov. Sredstva za izplačilo nameravajo zagotoviti v proračunih za prihodnja štiri leta, a tudi po tem - odvisno od časa vložitve zahtevkov in višine določene odškodnine. Zahtevek za odškodnino bo namreč mogoče vložiti v treh letih po začetku uporabe zakona, za tiste izbrisane, ki bodo imeli ob uveljavitvi zakona vloženo vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje oziroma za državljanstvo in bodo pogoj upravičenca izpolnili po tem roku, pa je rok za vložitev zahtevkov daljši.

Dolžina trajanja izbrisa se šteje od 26. februarja 1992, ko je osebam, ki niso pridobile državljanstva, prenehalo veljati dovoljenje za stalno prebivanje, pa do dne, ko so znova pridobili dovoljenje ali državljanstvo. Število upravičencev v osnutku ni navedeno, a Virant je minuli teden dejal, da gre za približno 8000 posameznikov. Po podatkih, dostopnih na spletni strani ministrstva, je bilo sicer skupaj izbrisanih 25.671 ljudi.

Po trenutni shemi bi torej največja odškodnina lahko znašala dobrih 7500 evrov, če si je denimo posameznik status uredil šele letos. Odškodnina pa bi bila po zakonu lahko višja, če bi imel izbrisani stroške z zdravljenji ali šolnino, a bo treba te stroške dokazati. Denarna odškodnina bo upravičencem izplačana v največ štirih obrokih in se ne bo štela v dohodnino.

Vlada najverjetneje ne bo ujela roka, zakon naj bi bil sprejet septembra

Vabila za sestanek je ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo poslalo vsem organizacijam, ki jih poznajo, ostale pa je k udeležbi povabilo preko spleta. V postopku sprejemanja zakona bodo torej kljub vsem zamudam upoštevali tudi čas za javno razpravo. Nato bodo osnutek uskladili medresorsko in politično ter ga vložili v proceduro, je minuli teden napovedal Virant.

Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu je namreč 26. junija lani odločil, da slovenske oblasti niso uspele v celoti urediti vprašanja izbrisanih, državi pa je naložil, da mora v letu dni pripraviti celovit sistem izplačila odškodnin. Aprila letos je vlada napovedala, da bo Strasbourg zaprosila za podaljšanje roka, a ji sodišče prošnje ni odobrilo. Virant zato napoveduje kar najhitrejše sprejemanje potrebnega zakona, a priznava, da roka najverjetneje ne bodo ujeli in bi ob maksimalni naglici zakon lahko sprejeli kvečjemu septembra. Za zamudo krivi prejšnjo vlado in svari pred novimi tožbami izbrisanih.

Nekdanji minister za notranje zadeve Vinko Gorenak je medtem že zavrnil Virantove očitke in za STA poudaril, da so v času njegovega mandata vseskozi sledili temu, kar je državi naložilo evropsko sodišče.

Evropsko sodišče je namreč junija lani v zadevi Kurić in drugi proti Sloveniji šestim posameznikom dosodilo po 20.000 evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki jim je bila septembra lani tudi izplačana. Dogovor o plačilu premoženjske škode pa je bil že nekajkrat preložen.

Več iz rubrike Družba:

ZPS: Kuponi praviloma prinašajo nižje cene

Matevž Lenarčič končuje prelet Severnega tečaja

Edina slovenska knjigarna v centru Trsta v težavah