Vlada je oba dokumenta v minulih dneh predstavljala koaliciji, opoziciji in socialnim partnerjem, osnutek nacionalnega reformnega programa pa je šel tudi skozi obravnavo na nekaterih ključnih državnozborskih odborih.
Vlada je obljubila, da bo njihove pripombe, pomisleke in predloge upoštevala, premierka Alenka Bratušek pa je v sredo pojasnila, da se dokumenta spreminjata skoraj iz ure v uro.
Pričakovano je za največ prahu poskrbel program stabilnosti, ki začrtuje pot uravnoteženja javnih financ v naslednjih letih. Najbolj odmevna predloga sta krizni davek na prihodke in pa morebiten dvig davka na dodano vrednost s prihodnjim letom.
Opozicija je ocenila, da je načrt neuravnotežen, in vlado pozvala k več ukrepanja na strani krčenja porabe. Podobno kot socialni partnerji pa je zaskrbljena tudi nad negativnimi učinki tovrstnih davčnih ukrepov na gospodarsko dejavnost.
Glavni elementi reformnega programa pa so sanacija bank s prenosom slabih terjatev na slabo banko, reševanje prezadolženih podjetij, privatizacija, izboljšanje upravljanja z državnimi naložbami in niz ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja.
Dokumenta sta del cikla tesnejšega usklajevanja ekonomskih in javnofinančnih politik članic EU. Na podlagi ocene obeh dokumentov bo Evropska komisija 29. maja predstavila priporočila. Lani je Slovenijo opozorila, da se bo morala pri reformah in urejanju javnih financ bolj potruditi.
Letos sta programa še toliko bolj pomembna, saj predstavljata pomembno sporočilo finančnim trgom in mednarodni javnosti, da je država sposobna sama izplavati iz težav. Slovenija je sicer že v postopku zaradi presežnega javnofinančnega primanjkljaja, grozi pa ji tudi postopek zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij.
Več iz rubrike:
Krizni davek do petodstoten, zajel bo tudi pokojnine
Minister Gantar svari pred dvigom DDV
Sindikati želijo nov predlog varčevalnih ukrepov
Vlada je v resnici nesposobna. Zaradi prevelike pristranskosti je izgubila kompas in je tako drugorazredna, kot so drugorazredne banke.
Krizo so povzročili nemoralni bankirji ob sodelovanju vlade, saj je večina bank državnih.
Edino logično je, da pričnejo varčevati bankirji, poslanci in vsi, ki se kot nezmožni ureditve situacije ne znajo umakniti iz političnih ali vodilnih položajev, ne prevzemajo nobene odgovornosti, še več kot nesposobni se oklepajo oblasti zgolj iz koristoljublja.
Državne banke so šle predaleč, ko so na podlagi nepotizma odobravale t.i. drugorazredna posojila . Že v ZDA so bila ta posojila za nakup stanovanj povod za finančno krizo.Čeprav so bili bankirji s tem dobro seznanjeni so naše Banke vseeno denar posojale tudi posameznikom, ki v običajnih časih ne bi mogli dobiti kredita.
Bankirji bi morali vedeti , da bi ti ljudje lahko posojila vrnili le, če bi gospodarstvo in cene nepremičnin še naprej rasli zelo hitro in bi obrestne mere še naprej vztrajale na nizki ravni. Nič od tega se ni zgodilo, zato so posojilojemalci bankrotirali, banke pa s tem izpostavili velikim izgubam.
Posojil oz. dolgov, ki jih posojilojemalci sploh ne morejo (nočejo) odplačati, ali pa jih lahko odplačajo le delno so banke dolžnikom za poplačilo obstoječega dolga odobravala novo posojilo. Če banka, ki je denar posodila, denarja ne more v celoti dobiti nazaj, lahko to zanjo pomeni težave pri vračanju denarja, ki ga je ona sama dolžna varčevalcem, drugim bankam ali vlagateljem v njene obveznice. V zadnjih nekaj letih so banke na veliko posojale denar za nakup potrošniških dobrin in gradnjo stanovanj, vendar pa imajo sedaj zaradi naraščajoče brezposelnosti in poka nepremičninskega balončka krizo.
Država lahko vlagateljem v svoje obveznice starejšega datuma vrne denar tako, da izda nove obveznice in izkupiček nameni za poplačilo dolga iz starih obveznic. Težave se pojavijo takrat, ko vlagatelji zaradi večjega tveganja niso več pripravljeni na refinanciranje in zgolj zahtevajo svoj denar nazaj.
Vladi in bankirjem pa še vedno kot da jim ni nič jasno.